Ligurščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ligurščina
ligure, zeneize
Izgovorjava ˈliɡyre, zeˈnejze
Materni jezik Zastava Italije Italija
Zastava Monaka Monako
Zastava Francije Francija
Področje Italija
Ligurija
• južni Piemont
• jugozahodna Lombardija
• zahodna Emilia-Romagna
• južna Sardinija
Francija
• jugovzhodna Provence-Alpes-Côte d'Azur
Korzika
Št. maternih govorcev
500.000  (2002)
indoevropski
Narečja
genovsko
monegaskeško
intermelsko
brigaško
Jezikovne kode
ISO 639-3 lij
Glottolog ligu1248[1]
Linguasphere 51-AAA-oh & 51-AAA-og
{{{mapalt}}}

Ligurščina (ligursko ligure ali lengua ligure) je galoitalski jezik, ki se govori v Liguriji v severni Italiji, delih sredozemske obale Francije, Monaku in vaseh Carloforte in Calasetta na Sardiniji. Ima več narečij. V Genovi, glavnem mestu Ligurije, se govori genovsko narečje zeneize, po katerem je bil standardiziran ligurski jezik.

Ligurski pesniki in pisatelji pišejo v ligurščini že od 13. stoletja. Med najbolj znani so anonimen Genovežan Luchetto, Martin Piaggio in Gian Giacomo Cavalli.

Opis[uredi | uredi kodo]

Ligurščina je kot galoitalski jezik najtesneje povezana z lombardskim, piemontskim in emilia-romanskim jezikom, ki se govorijo v sosednjih italijanskih provincah. Od njih se razlikuje po tem, da ima nekaj prepoznavnih italijanskih značilnosti. Med romansko ligurščino in ligurščino, ki jo je govorilo staroveško prebivalstvo Ligurije, ni nobene povezave. Od starodavne ligurščine se je ohranilo samo nekaj krajevnih imen, med njimi tudi Ligurija.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Ligurian". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology.