Piacenza (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Provincia di Piacenza
Italijanska pokrajina Piacenza
Glavno mesto Piacenza
Občine Seznam 48 občin
Površina 2.589 km²
Prebivalstvo 283.862 (2022)
Gostota 109

Pokrajina Piacenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Piacenza [provìnča di pjačènca]) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja. Meji na severu z deželo Lombardija, na vzhodu s pokrajino Parma, na jugu z deželo Ligurija ter na zahodu z deželama Lombardija in Piemont.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Piacenza, ostale večje občine so (podatki 31.08.2020):

Mesto Prebivalcev
Piacenza 103.498
Fiorenzuola d'Arda 15.039
Castel San Giovanni 13.797
Rottofreno 12.237
Podenzano 9.144

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Značilnost pokrajine so najdišča fosilov. Reka Stirone se je v teku stoletij globoko zarezala v naplavinski teren in si izkopala sotesko, čigar pobočja so prava geološka zakladnica. Obilica izkopanin je dovolila celo nastanek muzeja na prostem. Tudi Rezervat Piacenzano, sestavljen iz devetih območij, ki so bila v pliocenu obala morskega zaliva, je izredno bogat s fosili, med katerimi je celo kitovo okostje. Zato je beseda Piacenzano, ki sicer pomeni iz Piacenze, tudi ime geološkega obdobja med 5,3 in 1,8 milijoni let od tega.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Današnja pokrajina Piacenza zavzema približno isto ozemlje, ki ga je leta 1545 papež Pavel III. imenoval za kneževino in ga podaril svojemu sinu knezu Pierluigiju Farnese. Ko je bil ta usmrčen, je njegov sin in naslednik Ottavio prenesel v Parmo prestolnico kneževine, ki se je od tedaj imenovala Kneževina Parma in Piacenza. Trajala je do leta 1859, ko je bila priključena savojskim posestvom in nato Kraljevini Sardiniji.

Viri[uredi | uredi kodo]