Upravna delitev Italije
Italijanska republika je upravno razdeljena na 20 dežel (regione, [redžòne]), ki so razdeljene na 110 pokrajin (provincia, [provìnča]), od katerih so tri še v pripravi. Pokrajine se delijo na 8103 občine. S to ureditvijo je pokrito celotno državno ozemlje, torej ni drugih oblik upravnih enot.
Ustava predvideva, da se uprava države porazdeli med dežele, pokrajine in občine; zadnjič je bila ta porazdelitev urejena leta 2001. Leta 2005 je parlament odobril korenito prenovo ustave, ki je spreminjala predvsem upravne pristojnosti teh treh organov, a ljudski referendum je te spremembe zavrnil.
Po italijanski zakonodaji so dežele, pokrajine in občine pravne osebe, kar pomeni, da ni upravne hierarhije med njimi: občina ni odvisna od pokrajine in pokrajina ni odvisna od dežele, pač pa ima vsaka od njih določeno področje dejavnosti in vodi samostojne stike z državno upravo in ostalimi upravnimi enotami. Edina dovoljena hierarhična pravica je odstopanje lastnih pristojnosti nižjim enotam, kar je pa v sodobnem pojmovanju le priznavanje večje avtonomije slednjih.
Seznam
[uredi | uredi kodo]V seznamu so označene z zvezdico dežele s posebnim statutom.
|
 |
