Brescia (pokrajina)
|
| |||
| Glavno mesto | Brescia | ||
| Občine | Seznam 206 občin | ||
| Površina | 4.784 km² | ||
| Prebivalstvo | 1.202.260 (2007) | ||
| Gostota | 251 | ||
| |||
Pokrajina Brescia (v italijanskem izvirniku Provincia di Brescia [provìnča di brèša]) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija. Meji na severu s pokrajino Sondrio, na vzhodu z deželama Benečija in Trentinsko - Zgornje Poadižje, na jugu s pokrajinama Mantova in Cremona ter na zahodu s pokrajino Bergamo.
Večje občine[uredi | uredi kodo]
Glavno mesto je Brescia, ostale večje občine so (podatki 31.12.2007):
| Mesto | Prebivalcev |
|---|---|
| Brescia | 192.164 |
| Desenzano del Garda | 25.646 |
| Lumezzane | 24.049 |
| Montichiari | 20.557 |
| Palazzolo sull'Oglio | 18.864 |
| Chiari | 18.046 |
| Ghedi | 16.785 |
| Rovato | 14.354 |
Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]
Dolina Val Trompia, ki leži v središču pokrajine, je bila že od nekdaj znana po rudnikih železa in starodavnih železarnah. Vzporedno z njimi se je razvila tudi fina železarska obrt, ki je pripomogla k slovesu mečev in sabelj iz teh krajev, v šestnajstem stoletju tudi najlažjih puškinih cevi. Prav ti rudniki in z njimi povezana izdelava orožja so pripomogli k srednjeveškemu pomenu mesta Brescia, pa tudi k poznejšemu razvoju njegove metalurške in strojne industrije. Danes so rudniki zaprti in delno opremljeni kot muzej. Tudi o bogati industrijski dejavnosti, ki je bila z njimi povezana, je na razpolago več muzejev in zgodovinskih spomenikov.
V pokrajini sta zaščiteni področji
- Krajinski park Alto Garda Bresciano (Parco Alto Garda Bresciano)
- Krajinski park Adamello (Parco dell'Adamello).
Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]
V treh letih od Campoformijskega sporazuma (1797) do priključitve Napoleonovi italijanski republiki (1802) je ozemlje nihalo med samostojnostjo in pripadnostjo Francozom. Zanimivo je, da je prav v tej dobi politične negotovosti Brescia razvila moderno zdravstveno organizacijo, ki je bila pozneje zgled raznim italijanskim mestom. Že leta 1797 sta bili na primer ustanovljeni v okviru mestne bolnišnice dve sekciji (moška in ženska) umobolnice, kar je bilo za tiste čase izredna novost, saj se umsko prizadeti niso smatrali za ozdravljive bolnike.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
- http://www.provincia.brescia.it/cultura/archivio-storico/cenni-storici.php
