Padova (pokrajina)

Provincia di Padova
Italijanska pokrajina Padova

Glavno mesto	Padova
Občine	Seznam 104 občin
Površina	2.142 km²
Prebivalstvo	882.779 (2005)
Gostota	412

Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova [provìnča di pàdova]) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija. Meji na severu s pokrajinama Treviso in Vicenza, na vzhodu s pokrajino Venezia, na jugu s pokrajino Rovigo in na zahodu s pokrajinama Verona in Vicenza. Zavzema tudi majhen del Beneške lagune.

Večje občine

Glavno mesto je Padova, ki šteje preko 210.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):

Mesto	Prebivalcev
Padova	210.301
Selvazzano Dentro	21.731
Vigonza	20.901
Albignasego	20.696
Cittadella	19.777
Abano Terme	19.136
Piove di sacco	18.271
Monselice	17.495
Este	16.864
Cadoneghe	15.576

Naravne zanimivosti

Glavna zaščitena področja so:

• Regijski park Colli Euganei (Parco regionale dei Colli Euganei)
• Regijski park reke Sile (Parco regionale del Fiume Sile)
• Mokrišče pri Onari (Riserva naturale regionale di interesse locale di Tombolo).

Zgodovinske zanimivosti

Mestna komuna Padova je bila najhujši nasprotnik dinastije, ki je v srednjem veku gospodovala večini današnje Benečije: to so bili Ezzelini ali Ecelini [edzelìni, ečelìni]. Verjetno so bili potomci germanskega vojščaka, ki je leta 1036 spremljal Konrada II. v Pavio. Do leta 1199 so imeli sedež v kraju Onara (danes v občini Tombolo). Najbolj znan med njimi je gotovo Ezzelino III. Grozni, ki je - med drugim - v istem dnevu baje dal pobiti kar 10.000 padovancev. Omembe vreden je pa tudi njegov oče Ezzelino II., znan s pridevkom menih, ker je preživel zadnja leta v samostanu. Bil je poročen štirikrat in preživelo ga je kar deset otrok. Tudi njegova hči Cunizza [kunìca], sestra Ezzelina Groznega, se je poročila petkrat in si tudi izven zakona pridobila vzdevek Venerina hči, a v zrelih letih se je predala izključno religiji in spokornosti. Dante Alighieri, ki jo je osebno poznal, jo je postavil v raj. Pri osemdesetem letu starosti se je zatekla v samostan in ni znano leto njene smrti.

Viri

• Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
• Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986