Pojdi na vsebino

Pokrajina Treviso

Pokrajina Treviso

Provincia di Treviso
Zastava Pokrajina Treviso
Zastava
Grb Pokrajina Treviso
Grb
Lega pokrajine znotraj Italije
Lega pokrajine znotraj Italije
Država Italija
Dežela Benečija
Glavno mestoTreviso
Občine94 občin
Upravljanje
 • PredsednikStefano Marcon[d]
Površina
 • Skupno2.479,83 km2
Prebivalstvo
 (31. decembra 2023)[1]
 • Skupno879.388
 • Gostota350 preb./km2
Poštne številke
31100, 31010–31059
Tel. območne kode041, 0421, 0422, 0423, 0434, 0438
Avtomobilska oznakaTV
Koda ISTAT026

Pokrajina Treviso (v italijanskem izvirniku Provincia di Treviso [provìnča di trevìzo]) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija. Meji na severu s pokrajino Belluno, na vzhodu z deželo Furlanija - Julijska krajina, na jugu z metropolitanskim mestom Benetke in pokrajino Padova ter na zahodu s pokrajino Vicenza.

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Treviso, ostale večje občine so sledeča (podatki 31.12.2006):

Občina Prebivalcev
Treviso 81.763
Conegliano 35.508
Castelfranco Veneto 33.048
Montebelluna 29.886
Vittorio Veneto 29.083
Mogliano Veneto 27.708
Paese 20.749
Oderzo 19.413

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Glavna reka tega ozemlja je Piava, ki izvira v pokrajini Belluno in teče proti vzhodu do izliva v Beneško laguno. Druga po važnosti je reka Sile, ki je znana predvsem po svojih izvirih v obliki fontane, katere domačini imenujejo fontanassi [fontanàci]. Zanimivo je ime glavnega izvira, fontanasso dea coa longa dobesedno fontana z dolgim repom. Vzdolž vse reke je bilo nekdaj nešteto mlinov; nekateri so še ohranjeni in opremljeni kot muzeji.

Seznam zaščitenih področij:

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

V srednjem veku se je pokrajina imenovala Marca trevigiana in je obsegala razen današnjega ozemlja tudi Furlanijo in vse področje do Gardskega jezera. Ni bilo ime politične enote, saj so deželi vladali razni fevdalci, pač pa samo zemljepisno poimenovanje. Izraz marca [màrka] pomeni, da je bilo mejno področje Karolinških posestev, kjer je grof prevzel višji naslov markiz (nem. Markgraf) in skrbel za vojaško obrambo meja.

Kakor v ostalih predelih današnje Benečije, so v dvanajstem stoletju tudi v Trevisu gospodovali Ezzelini, in sicer Alberico da Romano, brat Ezzelina III. Groznega. Kakor slednji, je bil tudi Alberico izredno krut, zato je bil leta 1260 surovo ubit z vso družino, s čimer je bilo konec dinastije.

  1. »Bilancio demografico mensile anno 2023«. demo.istat.it. Pridobljeno 9. februarja 2025.