Pojdi na vsebino

Pokrajina L'Aquila

Pokrajina L'Aquila

Provincia dell'Aquila
Zastava Pokrajina L'Aquila
Zastava
Grb Pokrajina L'Aquila
Grb
Lega pokrajine znotraj Italije
Lega pokrajine znotraj Italije
Država Italija
Dežela Abruci
Glavno mestoL'Aquila
Občine108 občin
Upravljanje
 • PredsednikAngelo Caruso[d]
Površina
 • Skupno5.047,55 km2
Prebivalstvo
 (31. decembra 2023)[1]
 • Skupno286.832
 • Gostota57 preb./km2
Poštne številke
67100, 67010, 67012, 67014, 67015, 67017, 67019–67041, 67043–67064, 67066–67069
Tel. območne kode0862, 0863, 0864
Koda ISO 3166IT-AQ
Avtomobilska oznakaAQ
Koda ISTAT066

Pokrajina L'Aquila (v italijanskem izvirniku Provincia dell'Aquila [provìnča delàkuila]) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Abruci. Meji na severu s pokrajino Teramo, na vzhodu s pokrajinama Pescara in Chieti, na jugu z deželo Molize in na zahodu z deželo Lacij.

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je L'Aquila, ostale večje občine so (podatki 28.02.2007):

Občina Prebivalcev
L'Aquila 72.402
Avezzano 40.651
Sulmona 25.238
Celano 11.213

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Pokrajina je znana po slikovitih rekah. Ena od teh je Tirino, ki po 25 km podzemnega toka pride na plano v treh različnih izvirih v dolini, ki se po njih imenuje Tritana. Je med najbistrejšimi vodami vse Evrope. Druga zanimiva reka je Tavo, ki po nekaj kilometrih ponori v velikansko jamo imenovano Peklensko žrelo (Bocca dell'Inferno). Spet pride na dan v sosednji dolini, kjer ustvari 28 metrov visok slap.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Campo Imperatore je visoka planota v sklopu gorske skupine Gran Sasso, ki je znana predvsem po odličnih smučiščih. V zgodovino se je zapisala z dvema zelo različnima dogodkoma. Prvič se omenja, ker je bil leta 1943 tu interniran Benito Mussolini, dokler ga niso osvobodili esesovci (operacija Hrast (1943)). Druga omemba je znanstvenega značaja. Na nadmorski višini 2200 metrov se namreč nahaja eden najstarejših italijanskih teleskopov. Deluje od leta 1958, ko je bil nameščen prvi aparat Schmidt 60/90/180, ki je danes opremljen z modernimi avtomati. Poleg tega je bila kmalu zgrajena druga kupola, v katero je bil leta 1998 nameščen ruski teleskop na infrardeče valovanje AZT24 s premerom 1100 mm.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Bilancio demografico mensile anno 2023«. demo.istat.it. Pridobljeno 8. februarja 2025.