Pojdi na vsebino

Pokrajina Ascoli Piceno

Pokrajina Ascoli Piceno

Provincia di Ascoli Piceno
Palazzo del Governo v Ascoli Piceno, sedež pokrajine.
Palazzo del Governo v Ascoli Piceno, sedež pokrajine.
Zemljevid z označeno lego Pokrajine Ascoli Piceno v Italiji
Zemljevid z označeno lego Pokrajine Ascoli Piceno v Italiji
42°51′17″N 13°34′31″E / 42.85472°N 13.57528°E / 42.85472; 13.57528
Država Italija
DeželaMarke
Glavno mestoAscoli Piceno
Občine33
Upravljanje
 • PredsednikSergio Fabiani
Površina
 • Skupno1.228 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2015)
 • Skupno211.226
 • Gostota170 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
63100
Omrežna skupina0736
Avtomobilska oznakaAP
ISTAT044

Pokrajina Ascoli Piceno (v italijanskem izvirniku Provincia di Ascoli Piceno, izg. Provinča di àskoli pičèno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke. Meji na severu s pokrajino Fermo, na vzhodu z Jadranskim morjemi, na jugu z deželo Abruci in na zahodu z deželama Umbrija in Lacij ter s pokrajino Macerata.

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Ascoli Piceno, ostale večje občine so (podatki 31.01.2008):

Občina Prebivalcev
Ascoli Piceno 51.630

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Lago di Pilato

Posebnost pokrajine je Pilatovo jezero (Lago di Pilato), ki je edino naravno jezero v Markah in eno redkih krniških jezer v Apeninih. Leži med visokimi stenami malo pod vrhom gore Vettore (2476 m). Ker nima dotokov, sta njegov obseg in globina vode odvisna samo od količine deževja in predvsem od taljenja snega, ki ga sicer pokriva večji del leta. Ob hudi suši iz leta 1990 so bili odkriti na dnu jezera razni požiralniki, ki verjetno donašajo vodo na oddaljen izvir reke Aso. Posebnost jezera je, da pokriva dve manjši globeli, ki se ob suši ločita v dve manjši jezerci, zato se ga je oprijel naziv "jezero z očali".

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

V času Rimljanov je bila zgrajena preko današnje pokrajine cesta Salaria. Ena od postaj in počivališč vzdolž te ceste je bila v današnjem naselju Acquasanta Terme, ki je še sedaj znano po naravnih toplicah. Zraven toplic je takrat delovala večja gostinska organizacija in zdravilišče za rimsko vojsko, zato je bila označena že na zemljevidih rimskega cesarstva. Omenja se na primer v Tabuli Konrada Peutingerja, ki je bila sestavljena med drugim stoletjem pr. n. št. in četrtim stoletjem.