Trapani (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Trapani
Italijanska pokrajina Trapani
Glavno mesto Trapani
Občine Seznam 24 občin
Površina 2.460 km²
Prebivalstvo 435.974 (2008)
Gostota 177
Trapani posizione.png

Pokrajina Trapani (v italijanskem izvirniku Provincia di Trapani [provìnča di tràpani]) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija. Zavzema tudi Egadsko otočje, otočje Stagnone in otok Pantelleria. Meji na severu s Tirenskim morjem, na vzhodu s pokrajinama Palermo in Agrigento, na jugu in na zahodu s Sredozemskim morjem.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Trapani, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina Prebivalcev
Trapani 70.576
Marsala 82.489
Mazara del Vallo 51.328
Alcamo 45.917
Castelvetrano 30.517
Erice 28.496
Castellammare del Golfo 15.034
Valderice 11.965

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Otočje Stagnone je plitva laguna, ki se pri oseki toliko posuši, da so otoki dosegljivi peš. Ta posebnost je zelo koristna za soline, ki se tu nahajajo, in seveda tudi za veliko število ptic, ki gnezdijo v okolici. Tod raste zelo redka alga, imenovana pozidonija, ki je zelo podobna mladi travi, zato laguna ob oseki izgleda kot obširen travnik.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Castellammare del Golfo je bilo v četrtem stoletju pr. n. št. pristanišče mogočnega mesta Segesta, ki se je dolgo bojevalo za premoč na Siciliji. Po padcu Segeste se je mestece Castellammare stoletja preživljalo kot pristan za Arabce, Normane, Špance in končno za Sicilsko kraljestvo Friderika II. Toda pravi razvoj mesta sega v sedemnajsto in osemnajsto stoletje. Kmalu po združenju Italije (1861), ko je nova država poklicala na nabor, so se prebivalci uprli temu zakonu, ki ga prej, pod Borbonci, niso poznali. Okoli 400 nabornikov je napadlo državne urade, pobilo naborne komisarje in požgalo njih hiše. Država seveda ni mogla mimo tega. Že naslednjega dne so se izkrcali bersaljerji, a v vsem mestu niso našli nikogar razen duhovnika, dveh starcev, treh invalidov in enega otroka, ki so jih na mestu ustrelili. Ta dogodek je ostal v spominu kot "upor proti kutrari", ker je ljudstvo imenovalo kutrara (it.: cutrara [kutràra], narečni izraz za coltre [kòltre] = odeja) tiste osebe, ki so jim nove oblasti dodelile razlaščena posestva, torej tiste, ki so se greli pod isto odejo z državnimi predstavniki. Za slednje pa je bil upor le "maffia", ki je bil toskanski izraz za ilegalnost (iz malaffare = umazan posel). To je prvi zgodovinski zapis besede, ki je pozneje postala mafia z vse težjim pomenom. Dejansko izhajajo iz Castellammara vsi večji začetniki ameriške mafije (prva leta dvajsetega stoletja) in tudi vrh sicilske mafije je bil do leta 1980 v teh krajih, dokler ga niso izpodrinili predstavniki iz kraja Corleone v pokrajini Palermo.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Istituto Nazionale di Statistica
  • Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
  • Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
  • Costanza S., La Patria Armata, Trapani 1989