Caltanissetta (pokrajina)
|
| |||
| Glavno mesto | Caltanissetta | ||
| Občine | Seznam 22 občin | ||
| Površina | 2.124 km² | ||
| Prebivalstvo | 272.918 (2006) | ||
| Gostota | 130 | ||
| |||
Pokrajina Caltanissetta (v italijanskem izvirniku Provincia di Caltanissetta [provìnča di kaltanisèta]), je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija. Meji na severu s pokrajino Palermo, na vzhodu s pokrajinama Enna in Catania, na jugu s pokrajino Ragusa in s Sredozemskim morjem (Sicilska ožina) ter na zahodu s pokrajino Agrigento.
Večje občine[uredi | uredi kodo]
Glavno mesto je Caltanissetta, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):
| Občina | Prebivalcev |
|---|---|
| Caltanissetta | 60.182 |
| Gela | 77.051 |
| Niscemi | 26.475 |
| San Cataldo | 23.284 |
| Mazzarino | 12.096 |
| Riesi | 11.365 |
| Mussomeli | 11.194 |
Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]
Pokrajina, ki ima približno obliko številke 8, se zelo razlikuje med eno polovico in drugo, bodisi v površinskih oblikah, kot tudi v podnebju. Čeprav je vsa pretežno gričevnata in brez visokih vzpetin, je severozahodna polovica bolj gorata in prepredena z globokimi skalnatimi dolinami, ki jih omejujejo manjše težko dostopne planote. V jugovzhodni polovici se gričevje postopno spušča v rodovitne doline vse do morske obale. Podnebje je v severni polovici hladno, saj je povprečna zimska temperatura med 0° in 3 °C, poletna med 15° in 18 °C: izjemoma se zgodi, da se dvigne za dan ali dva do 45 °C, vendar brez vlage in z vetrom. Južna polovica pokrajine pa ima temperature, ki so bolj razumljive za to zemljepisno širino, zime okoli 10 °C in poletja okoli 25 °C. Tudi padavin je tu samo do 400 mm letno, medtem ko v severnem predelu dežuje skoraj dvakrat toliko.
Seznam zaščitenih področij v pokrajini:
- Naravni rezervat Contrada Scaleri (Riserva naturale orientata geologica di Contrada Scaleri)
- Naravni rezervat Lago Sfondato (Riserva naturale integrale Lago Sfondato)
- Naravni rezervat Lago Soprano (Riserva naturale Lago Soprano)
- Naravni rezervat Monte Capodarso e Valle dell'Imera Meridionale (Riserva naturale orientata Monte Capodarso e Valle dell'Imera Meridionale)
- Naravni rezervat Sughereta di Niscemi (Riserva naturale orientata Sughereta di Niscemi)
Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]
V pokrajini je bilo leta 1834 popisanih 88 rudnikov žvepla od okoli skupnih 200 na otoku. Delovne razmere rudarjev so bile strašne, a ne samo zaradi telesnega napora. Kovina se je namreč pridobivala s taljenjem rude, kar je sproščalo ogromne količine žveplovega dioksida, ki je strupen. Šele leta 1952 je bil uveden postopek flotacije, a že leta 1975 so bili vsi rudniki žvepla zaprti. Ostali so v bridkem spominu predvsem otroci, imenovani carusi [karùzi], ki so v preteklih časih bili nekakšni sužnji rudarjev. Ti dečki, ki so jih revne družine "odstopile" za nekaj denarja, so hodili v najgloblje rove po vreče žveplene rude in so jih na hrbtu prinašali na površje. Niso dobivali plače razen prehrane, ki je bila večkrat le kruh in voda. V rudniku so delali do nabora, a niso bili sprejeti v vojsko, in sicer zaradi zvite hrbtenice ali slepote, zato so ostajali na milost in nemilost rudarjev do smrti.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Istituto Nazionale di Statistica
- Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
