Cagliari (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Provincia di Cagliari
Pokrajina v Kraljevini Italija in v Republiki Italija
1859–2016
Map Province of Cagliari until 2016.svg
Zemljevid z označeno lego pokrajine Cagliari v Italiji
Glavno mestoCagliari
Površina 
• 2001
4.570 km2
Prebivalstvo 
• 2001
551.053
Zgodovina 
• ustanovitev
1859
• ukinitev
31. december 2016
Danes delMetropolitansko mesto Cagliari

Pokrajina Cagliari (v italijanskem izvirniku Provincia di Cagliari [provìnča di kàljari], v sardinščini Provintzia de Casteddu [provìncja de kastèdu]), je bila ena od osmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Sardinija. Na severu je mejila s pokrajinami Nuoro, Ogliastra in Oristano, na vzhodu in jugu s Sredozemskim morjem in na zahodu s pokrajinama Carbonia - Iglesias in Medio Campidano.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Cagliari, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina Prebivalcev
Cagliari 157.630
Quartu Sant'Elena 71.254
Selargius 29.052
Assemini 26.310
Capoterra 22.839
Monserrato 20.753
Sestu 19.005
Sinnai 16.498
Quartucciu 13.321

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Značilnost pokrajine je dolgo zaporedje različnih plaž. Ene so prekrite s finim peskom, ki je večinoma popolnoma bel, ponekod pa zlatorumen do rdečkast. Nekatere plaže pa niso peščene, ampak posute z gruščem in skalami. Vse so turistično opremljene in lahko dosegljive.

Glavna zaščitena področja v pokrajini so:

Glej tudi Naravne vrednote Sardinije

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V raznih krajih Sardinije so še vidne hiše v starem slogu teh krajev. Bile so velike, saj so si tudi manj premožni ljudje lahko dovolili gradbeni material: zidne in strešne opeke so bile iz zmesi blata in nato posušene na soncu. Hiše so po navadi s treh strani obkrožale notranje dvorišče in vrt z vodnjakom ali cisterno. Četrta stran dvorišča se je odpirala na pašnik ali večjo njivo. V pritličnih prostorih so bili hlevi, drvarnica, kuhinja (imenovana "prostor za peko kruha"), prostor za odlaganje odpadkov, stranišče in pralnica. V prvem nadstropju so bili bivalni prostori, predvsem velike sprejemnice, dnevne sobe in spalnice. Na podstrešju so se hranile zaloge živil in povrtnine. V bogatejših hišah so bili stropi bivalnih prostorov poslikani s freskami in podovi so bili tlakovani s ploščicami, ki so oblikovale geometrične vzorce. Nekatere so imele dve nadstropji za bivalne prostore.

Viri[uredi | uredi kodo]