Sardinščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sardinščina
Sard
sardu
limba / língua sarda
Izgovorjavaˈsaɾdu
Materni jezikZastava Italije Italija
PodročjeSardinija
Št. maternih govorcev
1.350.000[1]  (2016)
Narečja
logudorska sardinščina (sardu logudoresu)
kampidanska sardinščina (sardu campidanesu)
Uradni status
Uradni jezik
Italija
(Flag of Sardinia, Italy.svg Sardinija)[2][3]
Priznani manjšinski
jezik
Italija
Regulator• Logudorska ortografija
• Kampidanska ortografija
• Zakon Limba Sarda Comuna
Jezikovne kode
ISO 639-1sc
ISO 639-2srd
ISO 639-3srdvključene kode Sardinian
Posamezne kode:
sro – Campidanese Sardinian
src – Logudorese Sardinian
Glottologsard1257[4]
Linguasphere51-AAA-s
{{{mapalt}}}
{{{mapalt2}}}
Jezikovna karta Sardinije; svetlo rjavo: logudorska sardinščina, temno rjevo: kampidanska sardinščina .
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Sardinščina ali sardščina (sardinsko sardu/sadru [ˈsaɾdu/'sadru], limba sarda [ˈlimba ˈzaɾda] ali língua sarda [ˈliŋɡu.a ˈzaɾda]) je glavni avtohtoni romanski jezik, ki ga govorijo Sardinci na Sardiniji. Veliko romanistov ga obravnava kot najbližjega naslednika latinščine.[5][6] Jezik vključuje tudi pred-latinski (večinoma paleo-sardinski in v veliko manjši meri punski) substrat[7] ter bizantinski, grški, katalonski, španski in italijanski superstrat, ki je posledica priseljevanj, jezikovnih vplivov in političnih odločitev.

Sardinščina in drugi otoški jeziki so bili leta 1997 z regionalnim zakonom[8] priznani kot samostojni jeziki. Leta 1999 je bila sardinščina s še dvanajstimi drugimi "zgodovinskimi jeziki manjšin" z državnim zakonom 482/1999[9] priznana kot manjšinski jezik. Sardinščina je kljub vitalni sardinsko govoreči skupnosti po Unescovih kriterijih uvrščena v skupino "definitivno ogroženih" jezikov.[10] Sardinščino je leta 2007 govorilo 68,4% predvsem starejših otočanov[11] in manj kot 13% otrok.[12][13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. AA. VV. Calendario Atlante De Agostini 2017, Novara, Istituto Geografico De Agostini, 2016, p. 230
  2. "Legge Regionale 15 ottobre 1997, n. 26". Regione autonoma della Sardegna – Regione Autònoma de Sardigna.
  3. "Legge Regionale 3 Luglio 2018, n. 22". Regione autonoma della Sardegna – Regione Autònoma de Sardigna.
  4. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Sardinian". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  5. Henriette Walter. L'Aventure des langues en Occident. Le Livre de poche, Pariz, 1994, str. 174.
  6. "Romance languages". Encyclopedia Britannica.
  7. Mele, Antonio. Termini prelatini della lingua sarda tuttora vivi nell'uso. Edizioni Ilienses. Olzai.
  8. "Legge Regionale 15 ottobre 1997, n. 26". Regione autonoma della Sardegna – Regione Autònoma de Sardigna.
  9. "Legge 482". Pridobljeno 28. novembra 2015.
  10. "Atlas of the World's Languages in Danger", UNESCO.
  11. Oppo, Anna. Le lingue dei sardi, str. 7
  12. Paolo Coretti. La Nuova Sardegna, 04/11/10, Per salvare i segni dell'identità – di .
  13. Silanus diventa la capitale dei vocabolari dialettali, La Nuova Sardegna.