Cagliari

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cagliari
Občina (comune)
Comune di Cagliari
Collage Cagliari.jpg

Zastava
Cagliari is located in Italija
Cagliari
Cagliari
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 39°14′47″N 09°03′27″E / 39.24639°N 9.05750°E / 39.24639; 9.05750Koordinati: 39°14′47″N 09°03′27″E / 39.24639°N 9.05750°E / 39.24639; 9.05750
Država Zastava Italije Italija
Dežela Sardinija
Pokrajina Cagliari (CA)
Frazioni Pirri
Upravljanje
 • Župan Massimo Zedda (SEL)
Površina
 • Skupno 85,45 km2
Nadmorska višina 4 m
Prebivalstvo (30. november 2010)
 • Skupno 149.883
 • Gostota 1.800 preb./km2
Demonim Cagliaritani
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 09100
Klicna koda 070
Zavetnik Sveti Saturnin
Dan 30. oktober
Spletna stran Uradna spletna stran

Cagliari [kàljari] je glavno mesto italijanske dežele Sardinije, ki leži na istoimenskem otoku v Sredozemskem morju. V mestu živi okrog 170.000 prebivalcev, skupaj z bližnjo okolico pa okrog 300.000 ljudi.

V mestu je sedež nogometnega kluba Cagliari Calcio, ki nastopa v Serie A.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje Cagliarija je bilo naseljeno že od neolitika. Na hribu Monte Claro in rtu sv. Elija (Sant'Elia) so našli relikvije prazgodovinskih prebivalcev. Mesto Karaly je bilo ustanovljeno okoli 8. stoletja pred našim štetjem kot ena izmed feničanskih kolonij na Sardiniji. Nastanek mesta je povezan z ugodnim položajem vzdolž trgovskih poti z Afriko in bližino pristanišča.

Sardinija je padla pod rimsko oblast leta 238 pr. n. št., Ko so Rimljani premagali Kartažane. Rimljani so zgradili novo naselje vzhodno od starega punskega mesta, imenovano vicus munitus Caralis (»utrjena skupnost Caralis«). Cagliari je pod rimskim imperijem še vedno veljal za glavno mesto otoka. Po padcu Zahodnega Rimskega cesarstva so Cagliari in preostanek Sardinije zasedli Vandali.

V 11. stoletju je Pisanska republika začela širiti svoj politični vpliv v Cagliariju. Pisanski trgovci so tam ustanovili novo utrjeno mesto, znano kot Castel di Castro, predhodnik današnjega mesta Cagliari. Leta 1258, po porazu Gulielma III, ki je Cagliariju vladal eno leto, je bilo mesto razdeljeno na tri dele: severovzhodni del se je priključil Galluri, osrednji del Arboreji, jugozahodni del pa je pripadel družini Della Gherardesca. Nekatere utrdbe, ki še danes obkrožajo staro mestno jedro Castello so zgradili Pisani, vključno z dvema belima apnenčastima stolpoma iz začetka 14. stoletja, ki ju je zasnoval arhitekt Giovanni Capula.

V drugem desetletju 14. stoletja je Sardinija pripadla Aragonskemu kraljestvu po vrsti bitk s Pisani. V 16. stoletju so utrdbe mesta okrepili z gradnjo bastijonov, katalonsko-aragonske državljanske pravice in ugodnosti pa so se razširile na vse prebivalce. Intelektualno življenje je bilo razmeroma živahno, v prvih letih 17. stoletja je bila ustanovljena univerza v Cagliariju.

V 18. stoletju je Francija med Napoleonovimi vojnami poskušala osvojiti Cagliari zaradi strateške vloge v Sredozemskem morju, vendar so francosko vojsko porazili Sardinci. Po združitvi Italije (1870) je mesto doživelo stoletje hitre rasti.

Med drugo svetovno vojno, leta 1943, je bil Cagliari močno bombardiran. Skupno je bilo žrtev bombnih napadov več kot 2000 in okrog 80 % stavb je bilo uničenih. Po vojni se je prebivalstvo Cagliarija ponovno povečalo, začela se je gradnja stanovanjskih blokov in rekreacijskih površin.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto Cagliari se nahaja na jugu Sardinije ob istoimenskem zalivu, imenovanem tudi Golfo degli Angeli (»angelski zaliv«). Nad mestom se dviga vzpetina, kjer se nahaja zgodovinsko mestno jedro Castello  (»grad«) iz srednjega veka. Mesto obdajajo še drugi hribi, kot so Urpinu, hrib Sv. Elija, majhna vzpetina Bonnaria, kjer stoji bazilika in hrib San Michele z istoimenskim gradom. Sodobni del mesta leži na ravnini med hribi in morjem proti jugu in jugovzhodu, ob plaži Poetto, lagunah in bajerjih Santa Gilla in Molentargius.

Plaža Poetto, Cagliari

Mesto ima štiri zgodovinske soseske: Castello, Marina, Stampace in Villanova ter nekaj sodobnih okrožij, kot so San Benedetto, Monte Urpinu in Genneruxi na vzhodu, Sant'Avendrace na zahodu, San Michele na severu ter Bonaria, La Palma in Poetto na jugu.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Cagliari ima sredozemsko podnebje z vročimi in suhimi poletji ter zelo blagimi zimami. Najvišje poletne temperature segajo lahko nad 40 °C, včasih z zelo visoko vlažnostjo, pozimi pa se temperature le redko spustijo pod ničlo. Najhladnejši mesec je januar, ko je povprečna temperatura okoli 10  °C, najtoplejši mesec pa avgust, ko temperature nihajo okoli 25 °C.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Po podatkih ISTAT je bilo leta 2014 v Cagliariju 154.356 prebivalcev, od tega 71.522 moških in 82.834 žensk. Povprečna starost prebivalcev Cagliarija je 47,44 let. Starejše prebivalstvo (nad 65 let) se je v zadnjih 10-ih letih povečalo za 21,95 %. Trenutna stopnja rodnosti v Cagliariju je 6,29 rojstev na 1000 prebivalcev.

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Še vedno so vidni precejšnji ostanki antičnega mesta Karalis, med drugim tudi nekropola Tuvixeddu, rimski amfiteater in akvadukt.

Pogled na stari del mesta (Castello), Cagliari

Zgodnjekrščanska bazilika San Saturnino iz 5. stoletja je posvečena mučeniku Satruninu iz Cagliaria, zaščitniku mesta,  ki je bil ubit pod Dioklecijanovo vladavino. Ohranjena je tudi grobnica iz obdobja zgodnjega Krščanstva pod cerkvijo San Lucifero (1660), ki je posvečena svetemu Luciferju, škofu mesta.

Srednjeveški del mesta (Castello v italijanščini, Casteddu de susu v sardinščini) leži na vrhu hriba s pogledom na zaliv. Mestno obzidje je v večini ohranjeno in vključuje dva bela apnenčasta stolpa iz 14. stoletja, Torre di San Pancrazio in Torre dell'Elefante, značilna primera vojaške arhitekture Pisanske republike. Stolnica svete Marije vnebovzete je bila obnovljena v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je dobila svojo nekdanjo baročno fasado. Zvonik je originalen. V notranjosti sta dve ladji z marmorno prižnico, ki je bila prvotno zgrajena za katedralo v Pisi, vendar so jo kasneje podarili Cagliariju. Pod stolnico se nahaja kripta s kraljevimi grobovi.

Svetišče Naše Gospe iz Bonarie, Cagliari

Svetišče Naše Gospe iz Bonarie (po katerem je ime dobilo mesto Buenos Aires v Argentini) so zgradili Katalonci med letoma 1324 in 1329. V notranjosti stoji lesen kip Marije, ki naj bi pristal ob vznožju hriba Bonnaria, ko so ga vrgli iz španske ladje.

Drugi starejši deli mesta (Marina, Stampace in Villanova) ohranjajo svoj prvotni značaj. Sodobnejše četrti, zgrajene v poznem 19. in začetku 20. stoletja vsebujejo primere arhitekture Art Deco ter primere fašistične neoklasicistične arhitekture, kot je na primer sodišče na Trgu republike. Blizu sodišča se nahaja največji mestni park, Monte Urpinu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]