Bazilika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Bazilika (latinsko basilica) je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, ponavadi kot pomemben romarski kraj. Iz naziva izhajajo tako pravice kot dolžnosti, ki jih urejajo posebni akti. Status podeljuje Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov na prošnjo krajevnega škofa ordinarija, pri čemer morajo biti predhodno izpolnjeni strogi pogoji. Bazilike se delijo na večje in manjše.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime bazilika izhaja iz grščine, (grško - basilike, basilikos - kraljevski), in pomeni:

Pri Starih Grkih je bila to stavba za Arhona Basileusa (grški naslov, ki pomeni kralj sodnik), ta je bil voditelj države. Rimljani so začeli graditi bazilike v začetku 2. stoletja pred Kristusom in je služila za tržno in borzno stavbo. Antična bazilika je podolžna dvoranska stavba razdeljena s stebri in stolpi v več dvoran ali ladij in se zaključi s polkrožno apsido. Ta prostor je bil namenjen sodniku ali vladarju. Mnogokrat pa se pojavi v njem le kip vladarja. Tako je bila bazilika namenjena posvetni rabi in takšne dvoranske stavbe so bile znane že pred antičnem obdobju - tudi pri Izraelcih.

Krščanska bazilika[uredi | uredi kodo]

V 4. stoletju prevzamejo kristjani takšno stavbo v prilagojeni obliki za svojo cerkev. Tako postane nekdanja kraljeva stavba - stavba za Boga. Krščanska bazilika ima v gradnji svojo usmeritev vzhod - zahod. Je podolžne oblike in je tri- ali petladijska. Ladje se med seboj ločijo s stebri ali slopi. Svetloba prihaja v prostor preko oken na vrhu stene srednje ladje. Strop je bil v prvotnih cerkvah raven. Apsida je bila namenjena za škofa in duhovščino in navadno ni imela oken. Njen okras so bili stenski mozaiki ali poslikave. Ta prvotna bazilika je služila kot osnova pri gradnji cerkva skozi več stoletij.

Večje bazilike[uredi | uredi kodo]

Večja bazilika (latinsko basilica maior, množina basilicae maiores) je najvišja kategorija neke cerkve. Na ozemlju neke škofije sicer nosi najvišje dostojanstvo stolnica. Na svetu so samo štiri večje bazilike, vse se nahajajo v Rimu. Imenujejo se tudi papeške. Tri izmed njih, ki ne stojijo na ozemlju Vatikana, uživajo eksteritorialni status (podobno kot veleposlaništva v neki državi), ki jim ga je zagotovila Lateranska pogodba iz leta 1929.

Naziv večje bazilike je leta 1300 vpeljal papež Bonifacij VIII. Z razglasitvijo bule Antiquorum fida relatio je ustanovil sveto leto in postavil pogoje za odpustke. Papež je obnovil določene velike spreglede in odpustke za greh, to pa se lahko doseže z obiskom mesta Rima in častitljive bazilike prvaka med apostoli. Ni samo ponudil celotnega in množičnega, ampak popolnega odpustka vseh njihovih grehov, če izpolnijo določene pogoje. Kot prvo se morajo kot resnični spokorniki spovedati svojih grehov, kot drugo pa morajo obiskati baziliko svetega Petra ali svetega Pavla (zadnje počivališče dveh velikih apostolov). Ko se je leta 1350 obhajalo drugo sveto leto, je papež Klemen VI. dodal še tretjo veliko baziliko, svetega Janeza Lateranskega. Naslednje sveto leto 1390 je bila pridana še bazilika svete Marije Velike, najstarejša cerkev posvečena Devici Mariji.

Te štiri bazilike so tiste, ki vsebujejo sveta vrata in so predvidene za obiske za pridobitev popolnega odpustka. Samo papež in njegovi delegati smejo darovati mašo na njihovih glavnih oltarjih. Vsaj do nedavnega so bile odprte 24 ur na dan. Njihovo osebje je sestavljeno iz kolegija duhovnikov, ki so vedno na razpolago za spovedovanje.

# Slika Ime Opis
1. San Giovanni Laterano Rom.jpg bazilika svetega Janeza Lateranskega Imenovana tudi lateranska bazilika. Bila je prva bazilika, še pred izgradnjo bazilike svetega Petra. Tako je še danes stolnica rimskega škofa (papeža). Je edina, ki nosi naslov nadbazilika. Njen polni naslov je papeška bazilika svetega Janeza Lateranskega, nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica.
2. Petersdom von Engelsburg gesehen.jpg bazilika svetega Petra Imenovana tudi vatikanska bazilika, zgrajena nad grobom apostola Petra. Je največja cerkev na svetu in služi za glavne slovesnosti, ki jim prisostvuje papež. Njeno uradno ime je papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu.
3. Roma San Paolo fuori le mura BW 1.JPG bazilika svetega Pavla zunaj obzidja Imenovana tudi ostijska bazilika, saj se nahaja na cesti, ki je vodila do Ostie. Zgrajena je nad grobom apostola Pavla. Njeno uradno ime je papeška bazilika svetega Pavla zunaj obzidja.
4. Santa Maria Maggiore (Rome) frontview.jpg bazilika Marije Snežne Imenovana tudi liberijanska bazilika, saj je bila prvotna cerkev pripisana papežu Liberiju. Je največja cerkev v Rimu, ki je posvečena Devici Mariji. Njeno uradno ime je papeška bazilika svete Marije Velike.

Manjše bazilike[uredi | uredi kodo]

Manjša bazilika (latinsko basilica minor, množina basilicae minores) je naziv, ki ga za razliko od večjih bazilik lahko prejmejo vse ostale cerkve po svetu. Njihove pravice in dolžnosti določa dekret De titulo Basilicae Minoris[1]. Na dan 30. junija 2009 so bile na svetu 4 večje in 1593 manjših bazilik.[2] Izmed manjših nosijo štiri bazilike naziv pontifikalna, ki se nanaša na papeški naziv pontifex maximus, poleg njih pa tri nosijo naziv papeška. Vseh 7 se nahaja v Italiji.

Pontifikalne bazilike Papeške bazilike
1. Pompei duomo.jpg bazilika Rožnovenske Matere Božje, Pompeji 1. San Lorenzo fuori le mura - facade.jpg bazilika svetega Lovrenca zunaj obzidja, Rim
2. Bari Basilica San Nicola.jpg bazilika svetega Nikolaja, Bari 2. Assisi San Francesco BW 2.JPG bazilika svetega Frančiška Asiškega, Assisi
3. Veneto Padova1 tango7174.jpg bazilika svetega Antona Padovanskega, Padova 3. Bazylika Santa Maria degli Angeli Asyż.jpg bazilika svete Marije Angelske, Assisi
4. Loreto250706.JPG bazilika svete Hiše, Loreto

Pogoji[uredi | uredi kodo]

Kot pogoj za pridobitev naziva mora biti kot prvo cerkev posvečena Bogu po liturgičnem obredu in mora veljati za središče liturgične in pastoralne dejavnosti, posebno pri obhajanju presvete evharistije, pokore in drugih zakramentov, ki je drugim za zgled zaradi njihove priprave in izvedbe glede na liturgične predpise in zaradi dejavne udeležbe vernikov. Cerkev mora biti zato primerno velika in mora imeti prostoren prezbiterij. Oltar, ambon in sedilija morajo biti postavljeni v skladu z liturgičnimi smernicami. Cerkev mora v škofiji uživati poseben sloves, na primer takšen, da je bila zgrajena ob posebnem zgodovinskem in verskem dogodku, da hrani telo oziroma relikvije kakšnega svetnika ali da v njej na poseben način častijo kakšno sveto podobo. Tudi umetnostnozgodovinska vrednost cerkve je pomembna. Zagotoviti je potrebno zadostno število duhovnikov in ministrantov.

Zavoljo teh pogojev je potrebno v Rim na Kongregacijo poslati zahtevano dokumentacijo: prošnjo krajevnega škofa ordinarija, izjavo Nihil obstat (Nič ne nasprotuje) narodne škofovske konference, gradivo o izvoru, zgodovini, verskem življenju (bogoslužju), fotografije zunanjščine in notranjščine cerkve.

Pravice[uredi | uredi kodo]

Tintinnabulum in conopaeum, zunanja simbola bazilike

Na dan javnega oznanjenja o nazivu se pripravijo posebna bogoslužja, prav tako pa že nekaj dni prej ter tudi potem. Na te dni se lahko obhajajo slovesnosti v čast zavetnika cerkve ali svete podobe ali pa za krajevno cerkev ali za papeža. Vernik, ki pobožno obišče baziliko in se v njej udeleži kakšnega svetega obreda ali vsaj zmoli Gospodovo molitev in Vero, lahko prejme popolni odpustek pod običajnimi pogoji (sveta spoved, obhajilo in molitev po namenu svetega očeta) ob naslednjih priložnostih:

  • na obletnico posvetitve bazilike
  • na dan liturgičnega praznovanja patrocinija cerkve
  • na slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla (29. junij)
  • na obletnico podelitve naziva bazilika
  • enkrat na leto na dan, ki ga določi krajevni škof ordinarij
  • enkrat na leto na dan, ki ga svobodno izbere vernik.

Vsaka bazilika dobi svoj grb, na katerem za osnovo služijo papeški simboli: prekrižana ključa ter tiara. V cerkvi se sme uporabljati tudi poseben baldahin in zvonček (tintinnabulum in conopaeum). Ti simboli so vidno znamenje posebne povezanosti z rimskimi bazilikami in s Svetim sedežem. Rektor bazilike ali oseba, odgovorna zanjo, lahko pri izvrševanju te službe nosi (nad talarjem ali redovnim habitom in koretljem) moceto (pelerino črne barve z rdečimi obrobami), rdečimi gumbi in gumbnicami.

Dolžnosti[uredi | uredi kodo]

V baziliki je potrebno pospeševati liturgično poučevanje vernikov s posebnimi tečaji, srečanji in druženji. Posebno skrb je treba nameniti proučevanju in širjenju dokumentov, ki jih objavita papež in Sveti sedež, posebno tistih, ki se nanašajo na liturgijo. Prav tako je potrebno slovesno obhajati cerkveno leto, še posebej advent, božič, post in veliko noč. Negujejo se ljudske pobožnosti. Potrebno je pospeševati dejavno udeležbo vernikov, tako pri obhajanju evharistije, kakor tudi pri molitvenem bogoslužju, zlasti pri hvalnicah in večernicah. Verniki naj čimveč sodelujejo tudi pri petju mašnih delov, saj se s cerkveno glasbo bogoslužje ozaljša. Kot znamenje posebne vezi z rimsko stolico svetega Petra, je potrebno obhajati sledeče praznike:

  • praznik Sedeža apostola Petra (22. februar)
  • praznik svetih apostolov Petra in Pavla (29. junij)
  • obletnica papeževe izvolitve ali ustoličenja.[3]

Bazilike v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

# Slika Ime Župnija Škofija Imenovanje Tip bazilike Upravitelj
1. FranciscanChurch Maribor.jpg bazilika Matere Usmiljenja, Maribor Maribor - Sv. Marija Maribor 7. november 1906 župnijska, samostanska frančiškani[4]
2. Sveta Gora - Nova Gorica.jpg bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora Solkan Koper 19. november 1906[5] podružnična, samostanska frančiškani,
manjše sestre
svetega Frančiška
3. Cerkev4.JPG bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica
(Slovenski Lurd)
Brestanica Celje 8. junij 1929[6] župnijska škofijski duhovnik
4. Sticna2.JPG bazilika Žalostne Matere Božje, Stična Stična Ljubljana 15. oktober 1936 župnijska, samostanska cistercijani
5. Postcard of Petrovče (6).jpg bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče Petrovče Celje 7. februar 1984 župnijska, samostanska dominikanci
6. Brezje-zunaj.jpeg bazilika Marije Pomagaj, Brezje
(Slovensko narodno svetišče)
Mošnje Ljubljana 5. oktober 1988 podružnična, samostanska[7] frančiškani
7. Ptujska Gora.JPG bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora Ptujska Gora Maribor 8. december 2009 župnijska, samostanska minoriti[8]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Dekret o naslovu manjše bazilike, Zupnijabrestanica.si, pridobljeno 5. marec 2012.
  2. ^ Gcatholic.com
  3. ^ Janez Šamperl, Pot do bazilike na Ptujski Gori je bila dolga, Minoritski samostan Matere Božje, Ptujska Gora 2010.
  4. ^ Bazilika.info.
  5. ^ Ljiljana Katarina Brecl.
  6. ^ Šematizem neposredno sveti Stolici podrejene lavantinske knezškofije za leto 1930, Škofijska pisarna, Maribor 1930, stran 94.
  7. ^ Gcatholic.com.
  8. ^ Ptujska-gora.si.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]