Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bazilika Marijinega obiskanja


Bazilika Marijinega obiskanja is located in Slovenija
Bazilika Marijinega obiskanja
Bazilika Marijinega obiskanja
46°14′39″N 15°11′20″E / 46.244102°N 15.189025°E / 46.244102; 15.189025Koordinati: 46°14′39″N 15°11′20″E / 46.244102°N 15.189025°E / 46.244102; 15.189025
Kraj Petrovče
Država Zastava Slovenije Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev Marijino obiskanje
Stranski oltarji 6
Status bazilika (7. februar 1984)
župnijska cerkev
Funkcionalno stanje aktivno
Splet Zupnija-petrovce.rkc.si
Zgodovina
Zgrajena 14. stoletje
Arhitektura
Arhitekt Lovrenc Prager
Slog barok
Dolžina 32,4 m
Širina 9,37 m
Višina 13,4 m[1]
Število zvonikov 1
Uprava
Župnija Petrovče
Dekanija Žalec
Naddekanat Celjski
Metropolija Maribor
Petrovče - Cerkev Marijinega obiskanja
Lokacija Občina Žalec
RKD št. 510 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 7. januar 1999

Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji in ena izmed dveh v Škofiji Celje (druga je bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica). Je tudi škofijsko romarsko središče Škofije Celje in župnijska cerkev Župnije Petrovče. Baziliko in župnijo od leta 1965 upravljajo dominikanci.

Prvotna cerkev naj bi tukaj stala že konec 14. stoletja. Zgradili naj bi jo celjski grofje. Bila je triladijska in gotsko obokana. Danes so od nje ostali predvsem zunanji oporniki prezbiterija in pa zvonik, ki ima sicer poznejšo baročno streho.

Cerkvi so današnjo baročno podobo dali baroni Miglio, sicer lastniki bližnjega dvorca Plumberk (predhodnik sedanjega dvorca Novo Celje). Posebno pročelje je zelo razgibano. Notranjščino je v glavnini poslikal beneški mojster Jakob Brollo (ladjo in stranske kapele)[3], prezbiterij pa je ustvaril eden največjih mojstrov baročnega slikarstva Anton Lerchinger. Glavni baročni oltar je iz 18. stoletja, kjer izstopa v skupini kipov čudodelni lik Matere Božje. Okronana Mati Božja se smehlja in drži dete Jezusa v levi roki ter žezlo v desnici. Na upognjenem prstu desne roke se blesti prstan z dragim kamnom, ki ga omenja legenda. Ob njej sta v družbi angelov njena starša sveti Joahim in sveta Ana, z vrha oltarja pa jo obsevajo od Boga Očeta sijoči žarki. V stranski kapeli na levi strani se nahaja tako imenovani Plainerjev oltar iz leta 1605, ki je najstarejši slovenski renesančni oltar. Slika Marije z Jezusom, Janezom Krstnikom in angeli je verjetno delo italijanskega mojstra Andree del Sarta. Orgle je izdelal italijanski mojster Gaetano Callida leta 1796.

V prezbiteriju je na desni strani kovinska plošča, ki pripoveduje, da je baron Franc Miglio obljubil Mariji devištvo in ji v znak zaobljube nataknil prstan na prst desne roke. Marija pa je prst skrčila v znamenje, da zaobljubo sprejema. Daljša ljudska pesnitev je zgodbo ohranila v nekoliko drugačni obliki. Ko je baron veselo praznoval svojo zaroko z Marijo, so pridrveli Turki. Baron je šel v boj, v kateren je bil ranjen in ujet. Rešila ga je lepa Turkinja. Dekle se je dalo krstiti, baron pa je dosegel, da ga je papež odvezal od zaobljube. Zasnubil je mlado rešiteljico in prišel z njo v Petrovče. Ko je šel k Mariji po prstan, da bi ga dal zaročenki, je Marija skrčila prst, Miglio pa je od groze omedlel. Ko se je zavedel, se je nevesti odpovedal in ostal zvest svoji zaobljubi. Umrl je leta 1752, star 81 let, kot zadnji potomec svoje rodbine in je pokopan v cerkvi v grobnici pod prezbiterijem. V isti grobnici je pokopana tudi prva slovenska pesnica in dobrotnica petrovške cerkve Fanny Hausmann, ki je nekaj časa živela v novoceljskem dvorcu.

Cerkev je zaradi številnih uslišanj papež Janez Pavel II. 7. februarja 1984 povišal v baziliko.[4][5]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Šematizem neposredno sveti Stolici podrejene lavantinske knezškofije za leto 1930, Škofijska pisarna, Maribor 1930, stran 35.
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 510". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Bojan-Ilija Schnabl, Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.
  4. ^ Petrovče, Kam.si, pridobljeno 20. oktober 2014.
  5. ^ Bazilika Matere Božje v Petrovčah, Zupnija-petrovce.rkc.si, pridobljeno 20. oktober 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]