Jakob Brollo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jacobo Brollo
RojstvoJacobo Brollo
19. september 1834({{padleft:1834|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2]
Humin
Smrt30. december 1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (84 let)
Humin
DržavljanstvoFlag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Poklicslikar

Jakob Brollo (it. Jacobo Brollo ali Giacomo Brollo), furlanski slikar, * 19. september 1834, Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 30. december 1918, Humin.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Slovo sv. Lovrenca, naslikal Jakob Brollo v Šentlovrencu pri Šenttomažu nad Celovcem s slovenskim napisom

Sprva se je učil doma v Huminu pri slikarju Jožefu Bonittiju, nato pa je v presledkih štiri leta obiskoval akademijo v Benetkah (1852-1854 in 1856-1859).[3] Leta 1860 je delal na Koroškem, kot pomočnik Antona Wieslerja. [3]

Kot najpomembnejši predstavnik furlanskih slikarjev poznonazarenske smeri je delal na slovenskem Štajerskem, sprva kot sodelavec Tomaža Fantonija, s katerim sta sodelovala sedem let, od 1861 do 1867. Brollo je v svojem pismu zapisal, da sta se s Fantonijem koristno dopolnjevala, Fantoni sprva ni bil tako vešč figuralnih kompozicij, Brollo pa ne slikanja v fresco tehniki. [3]

Pozneje je delal s pomočnikom Osvaldom Biertijem in svojim sinom Antonom. [4] Za cerkve je slikal freske, oljne oltarne poslikave, križeve pote in božje grobove. Med najpomembnejše poslikave, ki oživljajo predvsem baročne in rokokojske sheme, sodijo poslikave v Petrovčah, Gradišču pri Ormožu, na Kapelskem Vrhu, na Stari Gori nad Ščavnico, na Ponikvi in v Vitanju.[5]

Delo na Koroškem[uredi | uredi kodo]

Poleg dela na Štajerskem je bil Jakob Brollo povezan tudi s Koroško, saj je že njegov oče redno prihajal na delo v Borovlje, tako da je sin Jakob Brollo imel Koroško vsaj v zavesti in je tako kasneje ustvarjal pomembna dela v neorafaelitskem/pozno nazarenskem slogu na takrat slovenskem Koroškem. Verjetno je tudi govoril slovensko.

Zlasti pomembne so štiri cerkve v današnji občini Štalenska gora. Ohranjene so poslikave celotnega notranjega cerkvenega prostora v Šentlovrencu pri Šenttomažu nad Celovcem in Šentmartinu v Frajnberku v današnji občini Štalenska gora, kjer je naslikal pri vhodu v cerkev sveta Cirila in Metoda. Napisi v Šentlovrencu so v slovenščini. Niso ohranjene njegove poslikave v župnijski cerkvi v Šenttomažu nad Celovcem ter v podružnici te-iste fare v Šmarjeti (danes Trnja vas, Celovec). Vpričo narodnostno-politične borbe za ohranjanje slovenskega napisa v Šentlovrencu lahko domnevamo, da je odstranitvi poslikav v obeh cerkvah velevala nestrpnost in nestrokovnost. V Podjuni je poslikal cerkev v Žitari vasi.[6]

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Sv. Ciril, Šentmartin pri Frajnberku, fara Timenica, Štalenska gora

Sv. Ciril in

Sv. Metod, Šentmartin pri Frajnberku, fara Timenica, Štalenska gora

Sv. Metod, Šentmartin pri Frajnberku, fara Timenica, Štalenska gora

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Hrvatski biografski leksikon — 1983.
  2. Artists of the World Online, Allgemeines Künstlerlexikon Online, AKL OnlineB: K. G. Saur Verlag, Verlag Walter de Gruyter, 2009. — doi:10.1515/AKL
  3. 3,0 3,1 3,2 Andreja Žigon, cerkveno stensko slikarstvo poznega XIX. stoletja na Slovenskem, str. 34
  4. Slovenski biografski leksikon 1925-1991 1. sbl:0202
  5. Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  6. Bojan-Ilija Schnabl, Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Žigon Andreja, Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem, Celje, Mohorjeva družba, 1982 (COBISS)
  • Bojan-Ilija Schnabl, Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]