Žitara vas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koordinati: 46°32′0″N 14°36′0″E / 46.53333°N 14.60000°E / 46.53333; 14.60000
Žitara vas
Sittersdorf
Znamenje in podružnična cerkev svetega Andreja ter kajža v Stari vasi
Znamenje in podružnična cerkev svetega Andreja ter kajža v Stari vasi
Coat of arms of Sittersdorf
Žitara vas is located in Avstrija
Žitara vas
Žitara vas
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Velikovec
Župan Jakob Strauss (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 4.497 km²
Nadmorska višina 500 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 2.009 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 0 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake VK
Poštna številka 9133
Območna številka 04237
Spletna stran www.sittersdorf.at

Žitara vas (nemško Sittersdorf) je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem. Ima 2.064 prebivalcev po popisu iz leta 2011.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Geografiski položaj[uredi | uredi kodo]

Občina Žitara vas se nahaja na južnem robu Podjune ter na severnih obronkih Karavank. Glavni kraj Žitara vas je oddaljen od avstrijsko-slovenske meje le 10 km zračne linije. Skozi občino tečeta reka Bela in Suški potok. Največji jezeri sta Goselinjsko jezero (nem. Gösselsdorfer See) ter umetno Ženeško jezero (nem. Sonnegger See).

Struktura občine[uredi | uredi kodo]

Žitara vas je razdeljena v šest katastrskih občin: Goriče (Goritschach), Stara vas (Altendorf), Ženek (Sonnegg), Žitara vas (Sittersdorf), Rikarja vas (Rückersdorf) in Proboj (Proboi). Občina je sestavljena iz sledečih vasi in zaselkov (v oklepaju z nemškimi ustreznicami[2] in s številom prebivalstva, stanje 2001):

  • Banja vas (Pfannsdorf) (95)
  • Breg (Rain) (25)
  • Breznica (Wrießnitz) (10)
  • Dobrava (Hart) (20)
  • Dule (Dullach) (14)
  • Plaznica (Blasnitzenberg) (25)
  • Goriče (Goritschach) (182)
  • Kršna vas (Kristendorf) (52)
  • Homeliše (Homelitschach) (7)
  • Jeriše (Jerischach) (42)
  • Kot (Winkel) (5)
  • Malpače (Kleinzapfen) (71)
  • Miklavčevo (Miklauzhof) (55)
  • Mlinče (Müllnern) (129)
  • Pogrče (Pogerschitzen) (31)
  • Polane (Polena) (34)
  • Proboj (Proboi) (117)
  • Rikarja vas (Rückersdorf) (166)
  • Sele (Sielach) (200)
  • Stara vas (Altendorf) (105)
  • Tihoja (Tichoja) (40)
  • Vijasce (Wigasnitz) (12)
  • Vinogradi (Weinberg) (333)
  • Zagorje (Sagerberg) (58)
  • Zgornje Vinare (Obernarrach) (63)
  • Žitara vas (Sittersdorf) (178)
  • Ženek (Sonnegg) (36)
Občinski urad Žitara vas

Sama Žitara vas je sestavljena iz velikega števila komajda povezanih zaselkov. Poleg osrednjega kraja so zlasti Sele in Vinogradi del osrednjega področja. Stara ljudska šola je bila povsem obnovljena. V njej je bil dolga leta ravnatelj znameniti Franc Kukovica, ki se je zlasti zavzemal za dvojezične napise znotraj šole. Tudi otroški vrtec je dvojezičen.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nagrobni kamen Ženeških grofov na mestnem stolpu v Velikovcu
Miklavčevo
Tihoja
Ženeško jezero

Cerkev sv. Helene v Žitari vasi je bila omenjena v neki listini leta 1154. Za slovensko kulturno zgodovino zlasti pomembna je tudi poslikava iz konca 19. stoletja, delo furlanskega potujočega slikarja Jakoba Brolla, ki je naslikal zlasti številne slike na slovenskem Štajerskem in Koroškem oz. Celovškem polju v današnji občini Štalenska gora.

Na Ženeškem gradu, ki so ga Vovbrški grofje zgradili v 13. stoletju je bil sedež podeželnega sodišča v Podjuni. Grad se prvič omenja leta 1267. Grb Ženeških grofov je danes vključen v občinski grb. Grad so imeli v lasti do 16. stoletja, kasneje je družina Ungnad povečala poslopje, ki je leta 1639 prešlo v last rodbine Orsini-Rosenberg.

O drugem gradu v občini, ki se je nekoč nahajal južno od Šentlipša na griču Gradiše ne vemo skoraj ničesar. Ostanki zidov dajejo misliti, da je tu bil grad "Juno" ali "Kršna vas".

Od zgodnjega novega veka je Žitara vas znana po svojih vinogradih, ki so dali domačemu slovenskemu društvu Trta svoje ime.

Leta 1850 je bila ustanovljena novodobna občina Žitara vas, že leta 1865 pa je bila priključena občini Dobrla vas, vendar zopet osamosvojena šest let kasneje. Leta 1944 je bila priključena nekdanja občina Rikarja vas, leta 1973 pa tudi deli občine Železna Kapla.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po ljudskem štetju 2001 ima občina 2.127 prebivalcev, od teh se jih je skoraj 20% izreklo za Slovence. Večji del je rimokatoliške veroizpovedi, fara je dvojezična.

Kultura in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Župnijska cerkev sv. Helene v Žitari vasi
  • razvaline Ženeškega gradu
  • Dvorec Ženek
  • Slovensko kulturno društvo "SPD Trta" (http://www.trta.at/)


Znamenite osebnosti[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. Pavel Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 2010, ISSN 0560-2920.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]