Ziljska dolina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju

Ziljska dolina (nemško Gailtal) je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².

Ziljska dolina poteka v smeri vzhod – zahod in ima značilnost tektonskega jarka. Na severu jo obdajajo Ziljske Alpe (z značilno goro Dobrač na jugovzhodu), na jugu pa Karnijske Alpe. Pri izviru Zilje (izvira na vzhodnem Tirolskem) je dolina ozka in globoka (tukaj se imenuje tudi Lesna dolina), proti vzhodu pa se razširi do treh kilometrov. Dolinsko dno v tem delu je ravno in večinoma mokrotno, saj reka v tem delu večkrat poplavlja. Dolino s strmimi pobočji in širšim večinoma ravnim dnom je izoblikoval Ziljski ledenik, ki se je pri Beljaku združil z Dravskim ledenikom in zapustil veliko morenastega gradiva. Pritoki, ki so se izlivali v reko Ziljo, so nasuli več manjših vršajev, ki so sušni in primerni za kmetijstvo. Tam, kjer so vršaji zavirali odtok, pa je dno doline mokrotno. V Ziljski dolini se pojavljajo sredozemski podnebni vplivi, zlasti glede na razporeditev padavin in višjih temperatur, glede na to da je povprečna višina doline približno 500 m.

Ziljska dolina je precej zaprta in se na široko odpre le pri Beljaku (ob izlivu Zilje v Dravo) v Celovško kotlino in v (zdaj) italijansko Kanalsko dolino. Tu je eden najnižjih prečnih prehodov iz Srednje Evrope čez Alpe v Sredozemlje prek prelaza Vrata-Megvarje (Thörl-Maglern ali samo Megvarje/Maglern, 647 m) mimo Trbiža v Kanalsko dolino in naprej v Furlanijo oz. Padsko nižino. Preko Karnijskih Alp so iz Ziljske doline v Italijo vodijo še naslednji prehodi:

Proti zahodu se Ziljska dolina ob zgornjem toku Zilje nadaljuje proti Vzhodni Tirolski, kjer se cesta strmo spusti v zahodno Pustriško dolino (Hochpustertal) ob zgornjem toku reke Drave. Na sever je iz Štefana na Zilji možen prehod preko Ziljskih Alp (preval Ovršje ali Vršje, nem. Windische Höhe) v Dravsko dolino oz. Bistrico ob Dravi (nem. Feistritz an der Drau), kamor vodi tudi Prelaz Ziljski vrh (Gailberg) in Višprije (Weissbriach).

Poselitev Slovencev[uredi | uredi kodo]

Ziljska dolina je najzahodnejše ozemlje prvotne poselitve Slovencev, ki so še v 19. stoletju popolnoma prevladovali na podeželju, le na bolj industrializiranem področju Podkloštra jih je bilo manj. Leta 1991 pa je bilo od skupnega števila 26.598 prebivalcev Ziljske doline le še 849 slovensko govorečih.

Naselja[uredi | uredi kodo]

V Ziljski dolini leži več naselij: Bače, Baško jezero, Bekštanj, Bistrica na Zilji, Brdo, Brnca, Čajna, Diča vas, Drobolje, Goriče, Loče, Marija na Zilji, Mlinče, Ovršje, Peče, Podklošter, Podturje, Preseško jezero, Sovče, Straja vas, Šentlenart pri Sedmih studencih, Šmohor, Štefan na Zilji, Rut nad Baškim jezerom, Rute nad Ločami, Rute nad Maloščami, Rute pri Melvičah, Vrata, Zagoriče, Ziljica

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]