Lesna dolina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Lesna dolina (avstrijska Koroška))
Jump to navigation Jump to search
Koordinati: 46°41′38″N 12°48′57″E / 46.69389°N 12.81583°E / 46.69389; 12.81583
Lesna dolina
Lesachtal
Coat of arms of Lesachtal
Lesna dolina is located in Avstrija
Lesna dolina
Lesna dolina
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šmohor
Geografske značilnosti
Površina 19.069 km²
Nadmorska višina 1.043 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 1.400 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 0 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake HE
Poštna številka 9655, 9654, 9653, 9652
Območna številka 04716
Spletna stran www.lesachtal.gv.at
Liesing

Lesna dolina (nem. Lesachtal, iz slov. les: gozd) je politična občina s 1.363 prebivalci (1.1.2016) na zahodnem, zgornjem avstrijskem Koroškem. Zajame občinsko središče Liesing in romarsko središče Maria Luggau (Marija v Logu) ter vasi Birnbaum in St. Lorenzen (Šentlovrenc) oz. zahodni dve tretjini istoimenske koroške doline med Tirolskem in zgornjo Ziljsko dolino.

Vzhodni del doline z vasjo St. Jakob im Lesachtal (Šentjakob v Lesni dolini) pripada občini Kötschach-Mauthen (Koče-Muta), ki že leži v zgornji Ziljski dolini. Obe občini se nahajata v političnem okraju Šmohor.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Geografska lega[uredi | uredi kodo]

Lesna dolina se razteza na dolžini približno 20 kilometrov od zahoda proti vzhodu vzporedno z italijansko državno mejo. Dno doline se dvigne od 800 m nadmorske višine do 1200 m. Najvišja točka občine je gora Hohe Warte v Karnijskih Alpah z nadmorsko višino 2780 m. V razliki do Ziljske doline je reka Zilja tvorila ozko, do 200 m. globoko sotesko. Redko naseljena pokrajina se v glavnem nahaja na ravnejših predelih na severni strani. Glavna cesta B111 vodi visoko nad dnom doline na njenem severnem pobočju, kjer so tudi večje vasi.

Lesno dolino zajamejo na severni strani Ziljske Alpe ter obronki Lienških Dolomitov, na jugu pa Karnijske Alpe, koder poteka na glavnem grebenu tudi državna meja do Italije.

Lumkofel pod Liesingom

Vasi in zaselki občnie[uredi | uredi kodo]

Občina Lesna dolina je razdeljena v štiri katastrske občine: Kornat, Liesing, Luggau (Marija v Logu) in St. Lorenzen im Lesachtal (Šentlovrenc v Lesni dolini).

V občini se nahajajo sledeče 31 vasi in zaselki (v oklepaju število prebivalcev dne 31. oktobra 2011[2]):

  • Assing (4)
  • Birnbaum (73)
  • Durnthal (11)
  • Egg (23)
  • Frohn (34)
  • Guggenberg (25)
  • Klebas (86)
  • Kornat (68)
  • Ladstatt (10)
  • Liesing]] (119)
  • Maria Luggau (Marija v Logu) (232)
  • Mattling (25)
  • Moos (18)
  • Niedergail (30)
  • Nostra (41)
  • Obergail (60)
  • Oberring (24)
  • Pallas (20)
  • Promeggen (12)
  • Raut (25)
  • Rüben (11)
  • Salach (3)
  • Sankt Lorenzen im Lesachtal (Šentlovrenc v Lesni dolini) (323)
  • Stabenthein (11)
  • Sterzen (22)
  • Tiefenbach (8)
  • Tscheltsch (33)
  • Tuffbad (5)
  • Wiesen (25)
  • Wodmaier (28)
  • Xaveriberg (31)

<galerija> Lesachtal Sankt Lorenzen 23052007 04.jpg|thumb|Šentlovrenc Lesachtal Sankt Radegund 23052007 02.jpg|thumb|Wiesen im Lesachtal Maria Luggau - Santuario2.jpg|thumb|romarska cerkev Marija v Logu </galerija>

sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Lesno dolino so okoli leta 600 naselili Karantanci oz. karantanski Slovani. Germanizacija se je začela zelo zgodaj, četudi do danes najdemo v lokalnem nemškem narečju besede ali celo v neki otroški rimi besedne zveze jasno slovenskega izvora (kot npr. potschasn = slovensko počasi = langsam).

Podeželno sodišče Lesach je bilo preneseno leta 1380 na grad Pittersberg in je potem le še bilo gosposko sodišče, ki je bilo v lasti goriških grofov, po njihovem izumrtju deželnega kneza ter je končno pripadalo skupaj z Goldenteinom gorofiji Ortenburžanov.

V Lesni dolini so bilo prvotno leta 1850, ob ustanovitvi občin v avstrijskem cesarstvu, ustanovljene tri politične občine in sicer Luggau, St. Lorenzen in Liesing (Log, Šentlovrenc). Katastrski občini Kornat in Strajah sta prvotno pripadali občini Muta, sta potem postali neodvisni ter bili že leta 1882 priključeni občini Unterlesach (Spodnja Lesna dolina). Zopet deset let kasneje sta obe katastrski občini postali samostojni politični občini Birnbaum in St. jakob (Šentjakob). V okviru koroške občinske reforme leta 1973 je bila vzhodna občina St. Jakob priključena občini Koče-Muta ter zahodna novoustanovljeni združeni občini Lesna dolina.

Med prov svetovno vojno je potekala avstrijsko-italijanska fronta na grebenu Karnijskih Alp. Številni sledovi še danes pričajo o vojni v gorah.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Razvoj prebivalstva[uredi | uredi kodo]

Po ljudskem štetju 2001 je imela občina 1.560 prebivalcev, od teh ima 98,4 % avstrijsko državljanstvo in 1,3 % nemško državljanstvo. Prebivalstvo že desetletja upada.

98,4 % je rimsko katoliške veroizpovedi, 1,2 % pa evangeličanske .

Narečje[uredi | uredi kodo]

Lesna dolina je jezikovno zanimiva, saj pripada narečje vzhodno tirolskemu narečju in ne koroškemu, četudi ga zaznamujejo nekatere značilnosti. V Vzhodnem Tirolskem je npr. beseda fant »Buie«, v nemškem koroškem narečju pa »Pua« ali »Pue«. Dekletom se reče v vzhodni tirolščini »Gitsche«, v nemškem koroškem narečju pa »Dearn« (»Dirndl«). Dodatno pa najdemo v lokalnem nemškem narečju poleg številnih toponimov še žive slovenske sledove, četudi so v tej meri inkulturirana, da jih lokalni prebivalci in govorniki narečja kot takšne lokalne ne identificirajo več. [3]

Kultura in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Detajl tradicionalne lesene hiše na glavnem trgu v Liesingu
Tuffbad v Lesni dolini
Akademija ljudske glasbe in vodnjak v Liesingu

Stavbarstvo[uredi | uredi kodo]

  • St. Nikolaus (Liesing), farna cerkev v Liesingu
  • romarska cerkev Marija v Logu
  • samostan marija v Logu
  • vodni mlini v Mariji v Logu
  • Sv. Trojiva v vasi Oberfrohn
  • Sv. Ana v vasi Obergail
  • sv. Jožev v vasi Raut (Rute)
  • Sv. Radegunds v vasi Wiesen
  • Sv. Jožef v vasi Tscheltsch

Predloga:WeitereBDA

Ljudska kultura[uredi | uredi kodo]

Način peke kruha v Lesni dolini šteje od leta 2010 med nematerialno kulturno dediščino, saj ga do danes pečejo v starih krušnih pečeh na drva in po stari tradiciji.[4] Svetovno dediščino v razredu obrti zajame pridelava žita, znanje o gradnji mlinov, posebni narečni izrazi, vsakodnevni rituali ter vsakoletni praznik mlinov v Mariji v Logu ter »vaški in krušni praznik v Lesni dolini. [5]

Drugo[uredi | uredi kodo]

  • Millnatzenklamm-Klettersteig je naravna in rekreativna atrakcija v vasi Ladstatt v Lesni dolini.

Gospodarstvo in infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Skozi stoletja je bila pridelava lesa osrednja gospodarska panoga v dolini. Les (smreke) so zlasti tudi uporabljali za izdelavo glasbil. Večinoma so prevažali les po splavih. Mnogo lesa se je prodajalo v Italijo. Zlasti do danes izdelajo beneške gondole iz lesa iz Lesne doline.

Večina prebivalstva živi od poljedelstva in gozdarstva, čeprav predstavljata pomanjkanje površin za poljedelstvo in strmine posebne otežujoče okoliščine. Celoletni turizem postaja v zadnjih desetletjih vse bolj pomemben, zlasti napreduje t. i. nežen, ekološko usmerjeni turizem. Oblina Lesna dolina je tudi vključena v omrežje dolin, ki ponujajo posebne možnosti za gorske in plezalne športe. Zilja je priljubljena za športe na divjih vodah.

Politika[uredi | uredi kodo]

Neposredno izvojen župan občine je Johann Windbichler (ÖVP).

Občinski svet[uredi | uredi kodo]

Občinski svet občine Lesna dolina ima 15 članov. Občinske volitve leta 2015 so pripeljalo do sledečega rezultata:

  • 9 Österreichische Volkspartei, ÖVP (ljudska stranka)
  • 5 Sozialdemokratische Partei Österreichs, SPÖ (socialni demokrati)
  • 1 Unabhängige Bürgerliste Lesachtal (neodvisna ljudska lista za lesno dolino)

Grb[uredi | uredi kodo]

Grb občine, ki ga je izdelal prvi župan občine Ignaz Brunner, je bil le-tej dodeljen leta 1987. Štiri deli ščita spominjajo na predhodne samostojne obline Birnbaum, Liesing, St. Lorenzen im Lesachtal in Maria Luggau. Štiri jelke simbolizirajo ime doline, ki izvira iz slovanskega, slovenskega jezika. Prehod iz zelene v srebrno barvo simbolizira celoletni turizem v občini. '[6] Zastava je zeleno-bela z vdelanim grbom.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Hčerke in sinovi občine[uredi | uredi kodo]

  • Matthias Ritter von Lexer (1830–1892), germanist, Leksikograf in univerzitetni profesor na Bavarskem, rojen v Liesingu v Lesni dolini
  • Johann Huber (1852–1936), gostilničar, trgovec in politik, prvi župan občine Birnbaum, krščansko-socialni deželni poslanec.
  • Engelbert Obernosterer (* 1936), pisatelj, reojen v Šentlovrencu v Lesni dolini.
  • Gerhard Drekonja (* 1939), univerzitetni profesor in strokovnjak za Lainsko ameriko, rojen v vasi Kornat
  • Gabriel Obernosterer (* 1955), hotelir in politk, državnozborski poslanec in predsednik koroške ljudske stranke

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Dieter Neumann: Das Kärntner Lesachtal. Werden und Wandlungen einer bergbäuerlichen Kultur- und Wirtschaftslandschaft. Kärntner Landesarchiv, Klagenfurt 1997, ISBN 3-900531-39-0.

spletni viri[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. Statistik Austria, štetje dne 31. oktobra 2011
  3. Regina Maria Unterguggenberger: An der Schnittstelle dreier Kulturen. Zum slawischen Erbe in der Mundart des Kärntner Lesachtales. Hermagoras Verlag, Klagenfurt/Celovec 2004, ISBN 978-3-7086-0027-7
  4. Eiko Funada: Brot – Teil des Lebens, mit Hausrezepten aus dem Lesachtal. Mitteldeutscher Verlag, Halle 2009, ISBN 978-3-89812-609-0.
  5. Lesachtaler Brotherstellung. nationalagentur.unesco.at
  6. Zitiert nach Wilhelm Deuer: Die Kärntner Gemeindewappen. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2006, ISBN 3-900531-64-1, S. 170.