Koče - Muta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Koče-Muta)
Jump to navigation Jump to search
Koordinati: 46°40′0″N 13°00′0″E / 46.66667°N 13.00000°E / 46.66667; 13.00000
Koče-Muta
Kötschach-Mauthen
Coat of arms of Kötschach-Mauthen
Koče-Muta is located in Avstrija
Koče-Muta
Koče-Muta
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šmohor
Geografske značilnosti
Površina 15.448 km²
Nadmorska višina 705 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 3.414 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 0 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake HE
Poštna številka 9640
Območna številka 0 47 15
Spletna stran www.koetschach-mauthen.gv.at
Koče-Muta iz zraka
Grad Mandorf
Vodnjak na Glavnem trgu v Kočah
Glavna cesta v Muti
Kalvarija pri Št. Jakobu v Lesni dolini

Koče-Muta nemško Kötschach-Mauthen) je trška občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Geografska lega[uredi | uredi kodo]

Občina leži 34 km zahodno od Šmohorja na stičišču med Gornjo Ziljsko dolino in Lesno dolino. Tu je izhodišče cest na sever preko Ziljskogorskega sedla (prelaza) (Gailbergsattel, na jug preko prelaza Plöckenpass v Karnijskih alpah proti Furlaniji, na zahodu v Lesno dolino na Maria Luggau in na Sillian na Vzhodno Tirolsko, in proti vzhodu preko Šmohorja na Podklošter.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Občina Koče-Muta je sestavljena iz štirih katastrskih občin:

Občina obsega naslednjih 31 naselij (v oklepaju prebivalstvo na 31. oktober 2011[2]):

  • Aigen (17)
  • Buchach (7)
  • Dobra (9)
  • Dolniče (Dolling) (8)
  • Gailberg (4)
  • Gentschach (22)
  • Gratzhof (13)
  • Höfling (25)
  • Kosta (12)
  • Kotje (Kötschach) (1.545)
  • Rut(e) (Kreuth) (73)
  • Kreuzberg (11)
  • Krieghof (9)
  • Kronhof (15)
  • Laz (Laas) (215)
  • Lanz (11)
  • Mahlbach (14)
  • Mandorf (28)
  • Muta (Mauthen) (739)
  • Nischlwitz (8)
  • Passau (3)
  • Plöcken (0)
  • Plon (13)
  • Podlanig (38)
  • Št. Jakob v Lesni dolini (Sankt Jakob im Lesachtal (81)
  • Sittmoos (18)
  • Srejah (Strajach) (83)
  • Weidenburg (60)
  • Wetzmann (21)
  • Würda (0)
  • Bumlje (Würmlach) (315)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje občine je bilo poseljeno že v 2. stoletju pred našim štetjem. Na Bumeljski planini (Würmlach Alm) je bila najdena Venetska kamnita plošča z napisom iz tistega časa, kar je eden od najstarejših spomenikov v Avstriji. Preko prelaza Plöckenpass je vodila rimska cesta, in na območju današnjega naselja Muta je bilo rimsko naselje imenovano "Loncium". Od te rimske glavne postaje je ostal vse do leta 1886 opazovalni stolp na »Plöckner Rain«. Nadaljnja izkopavanja na hribu Marije Snežne in temelje lokalne romarske kapele so razkrila ostanke obzidja, ki lahko prihaja tudi iz antičnega Loncium. Ime Muta oz. Mauthen izvira staronemškega izraza "muta" = cestnine ali mitnina, in to je izposojena beseda iz gotske "mota" = carina.

V srednjem veku je regiji izkopavanje železove rude, zlata, srebro in svinca omogočilo gospodarski razcvet. Večina današnjih vasi je bila prvič omenjena že v srednjem veku: Muta 1276 Courtier 1300 Koče 1308 Podlanik 1374 Bumlje 1374 in 1376. V 16. stoletju Št. Jakob sledi Laz (1510), Mandorf (1521) in Gentschach (1590). Že leta 1319 je bilo deželno sodišče preseljeno v Muto, kar je dokaz, da je bil kraj v tistem času zelo pomemben. Dne 20. junij, 1478 je turškim konjenikom pod vodstvom Omar Ben Bekr-a uspel prodor v zgornjo Ziljsko dolino in zavzel tamkajšnje kraje, Koče pa so požgali. Leta 1485 je škof Pietro Caorle potoval preko Plöckenpass in v imenu oglejskega patriarha v Ziljski dolini in v vzhodnem Tirolskem uveljavljal svoje škofovske funkcije. Njegov spremljevalec Paolo Santonino omenja v svojih popotnih dnevnikih, da je škof večkrat prenočil "v prelepem kraju Muta". Cesar Karel V. Habsburški je kraju Muta podelil trške pravice 25. marca 1524 in odobril grb. Grb prikazuje ranjenega medveda v modro rumenem polju.

Leta 1618 je velik požar uničil številne zgradbe in številne dragocene dokumente, ki so se nanašali na kraj. Od 1525 je Gornja Koroška pripadla grofiji Ortenburg; in vse do leta 1848 so jo upravljali knezi Porcia. Grofje Ortenburški so v okrožju Hammerle postavili plavž in leta 1714 je tam Wetzmann imel železarsko proizvodnjo.

Leta 1809 so Napoleonove čete prišle preko prelaza Plöckenpass do Mute in priključile celotno Zgornjo Koroško k ustanovljenim Napoleonovim Ilirskim provincam. Leta 1813 so se Francozi umaknili. Leta 1823 so Koče prizadele izredno visoke poplave. Večji požari prizadenejo Koče leta 1886 in 1902, Muto pa leta 1903.


V prvi svetovni vojni je Muta zaradi bližine prelaza Plöckenpass bila najbližje oskrbovalno mesto ter imela številne terenske bolnice. Muta je bila bombardirana od italijanske artilerije kar 34 krat, podobno Koče in drugi bližnji kraji. Zaradi vstopa Italije v vojno je prišlo do izgradnje Ziljske železnice preko Šmohorja do Koč-Mute, ki je bila končana leta 1916. V počastitev desete obletnice Koroškega plebiscita iz leta 1920 so bile leta 1930 Koče uradno povzdignjene v trg.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po popisu prebivalstva leta 2001 so imele Koče-Muta 3.613 prebivalcev. 89,1 % prebivalcev se je prištevalo k rimo-katolikom, 6,6 % pa evangeličanom.

Znamenitosti v občini[uredi | uredi kodo]


Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Hubert Fankhauser, Wilfried Galllin: Unbesiegt und doch geschlagen. Der Gebirgskrieg an Kärntens Grenze, 1915 - 1917. Verlagsbuchhandlung Stöhr, Wien, 2005
  • Gabriele und Walther Schaumann: Unterwegs vom Plöckenpass zum Kanaltal. Auf den Spuren der Karnischen Front, 1915 - 1917, Verlag Mohorjeva - Hermagoras, Klagenfurt, 2004 (mit Tourenführer)
  • Dr. Karl Klaus: Kötschach-Mauthen, Plöcken und Umgebung Selbstverlag des Verfassers
  • H. Dolenz: "Spätantiker Turm in Mauthen", Wien 1940
  • F.C. Keller: "Ausgrabungen bei Mauthen", Carinthia I, Jb 1886
  • H. Koban: Die Veneter- und Römerstraße bei Mauthen, Bemerkungen über Loncium und den verschollenen Veneterstein, Carinthia I, Jg 1948

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. Statistik Austria, Registerzählung vom 31. Oktober 2011
  3. Heinz Held: DuMont Kunst-Reiseführer. Kärnten und Steiermark. DuMont, Köln [1981] 3. Auflage 1985, S. 252.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]