Dole na Zilji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koordinati: 46°39′0″N 13°04′0″E / 46.65000°N 13.06667°E / 46.65000; 13.06667
Dole na Zilji
Dellach
Coat of arms of Dellach
Dole na Zilji is located in Avstrija
Dole na Zilji
Dole na Zilji
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šmohor
Geografske značilnosti
Površina 3.617 km²
Nadmorska višina 672 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 1.252 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 0 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake HE
Poštna številka 9635
Območna številka 0 47 15
Spletna stran www.dellach.gv.at
Farna cerkev Sv. Danijela
Zilja, levo na sliki je Reißkofel

Dole na Zilji nemško Dellach) je občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Geografska lega[uredi | uredi kodo]

Občina leži v Gornji Ziljski dolini na meji z Italijo. Nad območjem občine je gora Reißkofel, ki je z 2371 m n.m.v. najvišja gora Ziljskih Alp.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Občina Dole na Zilji je enovita katastrska občina, sestavljena iz dvanajstih naselij (v oklepaju prebivalstvo na 1. januarja 2015[2])::

  • Dole na Zilji (Dellach) (624)
  • Goldberg (21)
  • Gurina (14)
  • Höfling (3)
  • Leifling (145)
  • Monsell (8)
  • Nölbling (114)
  • Rüben (5)
  • Sv. Danijel (257)
  • Siegelberg (0)
  • Stollwitz (29)
  • Wieserberg (9)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na območju občine je bila prazgodovinska naselbina Gurina iz halštatskega obdobja. V bližini so bile odkrite jame za taljenje bakra, kar priča o cvetoči kulturi med leti 600-400 pr.n.š. V keltski naselbini Gurina so kovali kovance in je staro vsaj 2900 let ter bilo domnevno prvo rimsko mesto na ozemlju današnje Avstrije. [3]

Ime Dole oziroma nemško ime izhaja iz slovanskega jezika („Doljah“, kar je pomen za „tisti, ki živijo v dolini“), slovensko ime je lahko „Dole“ od dol: dolnja stran, v narečju „Doljani“, kar se je ponemčilo v Dellach. Leta 1370 je bil kraj v listini omenjen kot Doelach. Izkopavanja na območju sedanje farne cerkve Sv. Danijela so odkrila ostanke prejšnjih štirih stavb iz korolinške dobe do pozne romanike, kar kaže na poselitev v zgodnjem srednjem veku.

Grad Goldenstein je bil sedež – kasneje kombiniranega z Pittersbergom- pomembnega deželnega sodišča za Zgornjo Ziljo. Sodišče je bil fevd Goriško-tirolskih grofov. Po izumrtju Goriških je sodišče prišlo pod deželnoknežje gospostvo Habsburžanov. Od njih je skupaj z grofijo Ortenburg bilo leta 1524 preneseno na Gabrijela von Salamanco. Celotno posest z grofijo so leta 1640 pridobili bratje Widmann, od katerih jo je leta 1662 kupil Ferdinand Porcia. V njihovi lasti je bilo sodišče Goldenstein do leta 1848 tj. do ukinitve fevdalnega reda, lastništvo nad gradom pa je ostalo do leta 1918. Dole so bile po odkritju cinka in bakra v poznem srednjem veku center za predelavo kovin, v 18. In 19. stoletju so tudi izkopavali železovo rudo. Takrat je tu živelo 291 rudarjev in kovinarjev. Dole so bile ustanovljene kot občina leta 1850 in od takrat niso spremenili mej.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po popisu prebivalstva leta 2001 so imele Dole 1.373 prebivalcev. 85,9 % prebivalcev se je prištevalo k rimo-katolikom, 11,9 % pa evangeličanom.

Znamenitosti v občini[uredi | uredi kodo]

Znane osebe iz občine[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Peter Jablonka: Die Gurina bei Dellach im Gailtal. Siedlung, Handelsplatz und Heiligtum. 2001, ISBN 3774929718
  • Wilhelm Deuer, Paul Gleirscher, Harald Krahwinkler, Peter G. Tropper, Manfred Wassermann: St. Daniel - Zur Geschichte der ältesten Pfarre im oberen Gailtal und Lesachtal. 2004, ISBN 3-902128-36-4
  • Hans P. Schönlaub: Vom Urknall zum Gailtal: 500 Millionen Jahre Erdgeschichte in der Karnischen Region. 1988, ISBN 3-900312-78-8
  • Hans P. Schönlaub: Der wahre Held ist die Natur - Geopark Karnische Region. 2005, ISBN 3-85316-021-2
  • Thomas Steppan: Die spätromanischen Wandmalereien von St. Helena am Wieserberg. 2009, ISBN 3795422159
  • Peter Gamper: Die Gurina - nahe Dellach im Gailtal. 2012, ISBN 978-3-902128-18-8

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. Statistik Austria, Registerzählung vom 31. Oktober 2011
  3. Najdbe opozarjajo na najstarejše mesto v Avstriji (orf.at)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]