Šmohor (Avstrijska Koroška)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koordinati: 46°38′0″N 13°22′0″E / 46.63333°N 13.36667°E / 46.63333; 13.36667
Šmohor
Hermagor
Coat of arms of Hermagor
Šmohor is located in Avstrija
Šmohor
Šmohor
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šmohor
Geografske značilnosti
Površina 205,36 km²
Nadmorska višina 602 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 6.952 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota Napaka v izrazu: Nepričakovan znak za ločilo »[« preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake HE
Poštna številka 9620
Območna številka 0 42 82
Spletna stran www.hermagor.at
Šmohor
Mestna hiša v Šmohorju
Kip Sv. Mohorja v Šmohorju
Gotska cerkev, posvečena Henriku II., v Goričah v Ziljski dolini

Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) in okrajno središče na avstrijskem Koroškem. Staro mestno jedro leži na 602 m visoki terasi potoka Gosrinja v dolini reke Zilje. Šmohor je največje naselje v Ziljski dolini in pomembno križišče proti Višprijam v zgornjem toku Drave ter proti Lienzu. Šmohor je šolsko, prometno, upravno, politično kulturno in zaposlitveno središče Zilje. Je najzahodnejša občina s slovenskim prebivalstvom in leži na robu slovenskega narodnostnega ozemlja.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Občina Šmohor-Preseško jezero je sestavljena iz sledečih katastrskih občin:

Na ozemlju občine se nahajajo naslednja naselja[2] (v oklepajih število prebivalcev iz leta 2011)[3]):

  • Dobja Meja (Achleiten) (4),
  • Aigen (4),
  • Mala gora (Bergl) (24),
  • Branica (Braunitzen) (12),
  • Moste (Brugg) (31),
  • Burgstall (9),
  • Danz (26),
  • Dole (Dellach)[4] (94),
  • Brdo (Egg) (178),
  • Dobrava (Eggforst) (10),
  • Borlje (Förolach) (162),
  • Limarče (Fritzendorf) (58),
  • Goriče (Görtschach) (173),
  • Gozdina (Götzing) (22),
  • Kozlog (Grafenau) (0),
  • Grünburg (70),
  • Guggenberg (34),
  • Šmohor oz. Trg (Hermagor) (1.527),
  • Jenik (Jenig) (178),
  • Kamerče (Kameritsch) (80),
  • Khünburg (247),
  • Mala Gora (Kleinbergl) (30),
  • Kras (Kraß) (14),
  • Kroše (Kraschach) (57),
  • Rute pri Melvičah (Kreuth ob Mellweg) (60),
  • Rute pri Mošah (Kreuth ob Möschach) (19),
  • Rute pri Radnji vesi (Kreuth ob Rattendorf) (76),
  • Koviče (Kühweg) (202),
  • Skubiški poden (Kühwegboden) (156),
  • Loče (Latschach) (86),
  • Modrinja ves (Möderndorf) (223),
  • Liesch (7),
  • Mole (Mellach) (49),
  • Melviče (Mellweg) (45),
  • Velika vas (Micheldorf) (167),
  • Mičice (Mitschig) (79),
  • Napole (Nampolach) (27),
  • Nova vas (Neudorf) (271),
  • Prižanek (Neuprießenegg) (36),
  • Gornje Mošče (Obermöschach) (38),
  • Gornja Bela (Obervellach) (243),
  • Pazrije (Paßriach) (143),
  • Podlanče (Podlanig) (51),
  • Postran (Postran) (123),
  • Potoče (Potschach) (61),
  • Proseka (Presseggen) (222),
  • Preseško jezero (Pressegger See) (130),
  • Radniče (Radnig) (203),
  • Radniška dobrava (Radnigforst) (0),
  • Radnja ves (Rattendorf) (343)
  • Senčni Graben (Schinzengraben) (26),
  • Slanica (Schlanitzen) (41),
  • Na kovače (Schmidt) (1),
  • Sedem Studencev (Siebenbrünn) (2),
  • Mokrine (Naßfeld) (27),
  • Sonnleiten (17),
  • Planja (Süßenberg) (20),
  • Tešinje (Toschehof) (0),
  • Dropole (Tröpolach) (535),
  • Spodnje Moše (Untermöschach) (48),
  • Spodnja Bela (Untervellach) (229),
  • Vočiče (Watschig) (129),
  • Videnče (Wittenig) (50)
  • Suha (Zuchen) (3)|

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sedanja občina je bila, kot kažejo arheološke ugotovitve, naseljena že v pred-rimskih časih. Najstarejša znana odkritja na področju Šmohorja pripadajo tako imenovani kulturi žarnih grobišč v obdobju (1200-1800 pr. n. št.). To potrjujejo izkopanine iz Dol in Brda. V času kraljevstva Norika, so v Višprijski dolini kopali železovo rudo in t. i. noriško železo izvažali v Sredozemlje. Okoli leta 15. n.št. so Rimljani zasedli območje sedanje občine.

V srednjem veku so območje kraja naselili Slovenci oziroma Slovani kot njihovi predniki, in bili sestavni del Karantanije. V starih listinah se prvič omenja leta 1169, ko se prvič omenja župnija Šmorhor, katere zavetnik Sveti Mohor kaže na utemeljitelja tj. Oglej. Kraj je izkoristil ugodno lego na križišču med Višprijsko dolino in prehodom v Italijo, kar je botrovalo skorajšnjem razvoju trga. Kraj je prejel trške pravice leta 1288 in postal prestolnica Ziljske doline. Prvi naseljenci so se naselili na t. i. zgornjem trgu, kjer so zgradili tudi prvo cerkev in obrambni stolp, iz katerega se je pozneja razvil grad, ki pa je bil 1726 v požaru uničen. TrgŠmohor je leta 1562 dobil poseben tržni statut, od leta 1930 pa ima status mesta. Leta 1478 je bil Šmohor požgan od Turkov, 1480 so ga upostošili Madžari. Od 16. stoletja je Šmohor spadal pod gospostvo Ortenburg. V Ilirskih provincah je bil sedež kantona, 1813 so Avstrijci pri Šmohorju premagali Napoleona, na kar opozarja spomenik pri cerkvi. Mesto je od leta 1868 sedež okrajnega uprave in s tem središče okrožja. V času Avstro-ogrske monarhije je bil Šmohor sedež garnizije I. in II. Bataljona cesarskega domobranskega pehotnega polka št.4. Leta 1894 pa je po Ziljski dolini stekla železnica.

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Pri urejanju okolice župnijske cerkve, ki stoji na griču, so leta 1904 našli več grobov iz 9. in 10. stol. Najdbe so shranjena v Deželnem muzeju v Celovcu. Najdeni predmeti spadajo v t. i. karantansko-ketlaško kulturo, ki je bila razširjena na ozemlju Alpskih Slovanov, tako da predmete povezujemo s Karantanijo.

Pomembne osebe iz kraja[uredi | uredi kodo]

  • Armin Assinger (* 1964), nekdanji avstrijski smučar,
  • Roland Assinger (* 1973), smučar,
  • Anton Dekan (* 1948), s psevdonimom Tony Dee, pisatelj in glasbenik,
  • Franc Grafenauer (1860–1935), poslanec Koroških Slovencev v Avstroogrskem parlamentu in izdelovalec orgel,
  • Ivan Grafenauer literarni zgodovinar, prvi predsednik Instituta za slovensko etnologijo, član SAZU,
  • Gerhard Lampersberg (1928–2002), skladatelj,
  • Matija Majar Ziljski (Matthias Mayer) (1809–1892), duhovnik in slovenski narodni aktivist,
  • Engelbert Obernosterer (* 1936), pisatelj,
  • Ines Widmann ((* 1904), pisateljica,

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Anton Melik: Slovenski alpski svet. Ljubljana, Slovenska matica, 1954.
  • Gotbert Moro: Hermagor. Geschichte, Natur, Gegenwart. Geschichtsverein für Kärnten, 1969.
  • Dechant Hubert Pietchnigg: Hermagor. 1. Auflage 1931 2. Auflage 1988.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. Pavel Zdov: Slovenska krajevna imena na avsrtijskem Koroškem = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Ljubljana: SAZU, 2010, ISSN 0560-2920, str. 50, 143.
  3. Statistik Austria, Registerzählung vom 31. Oktober 2011
  4. Pavel Zdov: Slovenska krajevna imena na avsrtijskem Koroškem = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Ljubljana: SAZU, 2010, ISSN 0560-2920, str. 50, 143.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Zastava Avstrije Ta članek o naselju v Avstriji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.