Marija na Zilji
| Maria Gail Marija na Zilji | |
  Marija na Zilji | |
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija
|
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Beljak |
| Geografske značilnosti | |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 549 (1 januar 2020)[1] |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
Marija na Zilji (nemško Maria Gail) je naselje na jugovzhodnem obrobju Beljaka na rečni terasi ob izlivu Zilje v Dravo na Koroškem.
Kraj je sedež župnije in je zaradi bližnjega Baškega jezera privlačen za turizem.
V starih listinah se kraj omenja kot »župnija Marije pri Beljaku« v listini (1136–1184), v kateri je združena vsebina več starih predlog. Leta 1476 in 1478 so imeli turški vpadniki pri Mariji na Zilji taborišče; opustošili so kraj in cerkev. Do prve avstrijske republike leta 1918 je bil kraj ob meji strnjenega slovenskega ozemlja proti Beljaku in do 1935 slovensko govoreča župnija. Tu je v letih 1906 do 1919 župnjeval Franc Ksaver Meško.
Romarska in župnijska cerkev Marija na Zilji obsega romansko ladjo s pravokotnim kornim zvonikom, h kateremu je prizidan poznogotski prezbiterij, na zahodu pa ji je dodano odprto nadstropno preddverje.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahresbeginn 2002–2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020), 2020-01-01.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
