Škocjan pri Maloščah

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koordinati: 46°33′03″N 13°52′46″E / 46.55083°N 13.87944°E / 46.55083; 13.87944
Škocjan (pri Maloščah)
Kanzianiberg
Škocjan (pri Maloščah) is located in Avstrija
Škocjan (pri Maloščah)
Škocjan (pri Maloščah)
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Beljak-dežela
Geografske značilnosti
Nadmorska višina 774 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo (1 januar 2014)[1]
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9585
Območna številka 04254
Spletna stran [www.finkenstein.gv.at]

Škocjan, pri Maloščah, (nemško Kanzianiberg ), je hrib s cerkvico in dvema hišama oz. naselje na severnem robu Karavank oz. hribovja pod njimi na avstrijskem Koroškem oz. na južnem Koroškem v občini Bekštanj v okraju Beljak-dežela.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Zaselek se nahaja priblj. 1,5 km južno od občinskega središča na istoimenski gori z nadmorsko višino 795 m (Predloga:Coordinate )..

Toponimija[uredi | uredi kodo]

Reče se: Škocjan, Škocjan pri Maloščah, na Škocjánu, na Škocján, s Škocjána, škocjánski, škocjanska skala, škocjanska pečina, škocjansko ostenje, tudi, zlasti pogovorno, Šentkocjàn, ba Šentkocjànu, s Šentkocjàna (šǝn); šentkocjànski (šǝn), del vasi Zagoriče. [2]

Zgodovina in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

podružniška cerkvica Škocjan

Naselitev gore je dokazana od mlajše kamene dobe.

Na Škocjanski gori stoji stara cerkvica posvečena sv. Kanciju/Šenkocjanu, Kancijanu in Kancijanili, treh mučenikov škofije Oglejskega patriarhata.Predloga:Coordinate

Prvotna cerkev je zapisana v listini iz leta 1301, sedanja poznogotska cerkev je iz leta 1486 (freske in kipi) ter je bila delno preoblikovana v renesansi in v baroku. Danes je podružnična cerkev dvojezične fare/župnije Šteben-Bekštanj.[3]

Cerkvica, gomilno grobišče ter višinsko naselje so pod spomeniškim varstvom.

Plezanje na plezalnem vrtcu[uredi | uredi kodo]

Škocjan je apneniški in konglomeratni čok kilometer in pol južno nad Bekštajnom. Sredi ravninske pokrajine stojijo monolitni, do 90 metrov visoki kamniti bloki. Na zahodni in južni strani je Škocjan strm, skalnat, na vzhodni je gozdnat. Z vzhodne strani pelje stezica, drugje najdemo plezališča.[4]

Veliki (levo) in Mali Prazval ter začetek Krešišča


Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Ingo Neumann: Klettern am Kanzianiberg; Eigenverlag, ISBN 978-3-901533-16-7
  • Bekštanj ob Baškem jezeru, Trška občina: Turistični zemljevid s slovenskimi ledinskimi imeni = Martkgemeinde Finkenstein am Faasker See : Tourismuskarte mit slowenischen Flur- und Hausnamen. Merilo/Maßstab 1:18.300. Izdajatelji Enotna lista Bekštanj (www.elnet.at), Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero (www.jepa.at), Slovensko prosvetno društvo Dobrač (www.spd-dobrac.at), Krščanska kulturna zveza (www.kkz.at), Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik (www.etno.at). Bekštanj 2015


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010, str. 114. ISSN 0560-2920.
  3. [Škocjan]
  4. http://www.gore-ljudje.net/novosti/22046/


Glej tudi[uredi | uredi kodo]