Spomenik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Spomenik
Primer spomenika, Taj Mahal


Spomenik ali javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce, njihova prepričanja, ideje.

Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi estetske in umetniške vrednosti, ki prispeva k lepšemu videzu njegove okolice (npr. mesta). Načrtno zgrajena mesta so včasih osnovana okoli spomenikov (primera sta Washington in Brasília). Lokacijo Washingtonskega spomenika so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z Georgeom Washingtonom. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). V angleščini beseda »monumental« (monumentalen, velik, veličasten; povzeto iz latinščine) opisuje nekaj, kar je veliko in mogočno.

S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin, ob njih celo izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Status kulturnega spomenika ima premična dediščina, to so evidentirani in ovrednoteni predmeti, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr.: Veliki kitajski zid. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine, so spomeniki UNESCO. Trenutno je na listi 981 spomenikov ali območij v 160 državah. V Sloveniji imamo štiri območja, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: Škocjanske jame, Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji razširjena ((Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina), Kolišča na Ljubljanskem barju in tehniško dediščino Idrije. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi. Posebna kulturna spomenika sta odlikovana z znakom evropske kulturne dediščine še Bolnišnica Franja in Spominska cerkvica Javorca. Starejši evropski znak imajo Plečnikove Žale.

Javni spomeniki sporočajo zgodovinske ali (in) politične informacije. Z njimi se zelo pogosto utrjuje oblast ali kaže svojo moč vladajoči politični sistem (npr. Leninovi kipi v nekdanji Sovjetski zvezi). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je seznanjanje s pomembnimi dogodki ali osebnostmi iz preteklosti. Navadno se postavlja spomenike mrtvim osebam; redke žive osebe s spomeniki so pogosto diktatorji, kralji, vojskovodje.

Posamezne večje javne spomenike postavlja država, večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki.

Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih civilizacij. Egipčanske piramide, grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - grški Partenon so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva, ki stojijo na grobovih svetnikov. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta ameriški, v Franciji izdelan Kip svobode in francoski Eiffelov stolp, ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku. Običajno ima vsaka država en sam spomenik neznanemu junaku, ki ga postavijo na pomemben prostor glavnega mesta.

Slovenija je kot samostojna država postavila malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so standardne betonske piramide, izdelane kot protitankovske ovire ali zidovi z napisi na premalo premišljenih lokacijah. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik, posvečen žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje, ki je posvečen žrtvam povojnih pobojev. Čisto arhitekturni spomenik, sestavljen iz ploščadi in dveh zidov stoji v Ljubljani, na preudvorišču ob Kongresnem trgu in je posvečen žrtvam vojn.

Tipi javnih spomenikov[uredi | uredi kodo]

  • Kipi so abstraktne kiparske oblike ali prepoznavne figure ali portretna poprsja slavnih osebnosti (Prešeren, Cankar, Maister), oblike za slavljenje dogodkov ali simbolov (Kip svobode).
  • Arhitekturni spomenik je objekt ali skupina objektov. So abstraktna, nefiguralna oblika ali stena (Spomenik žrtvam vojn v Ljubljani), geometrijska oblika, manjši objekt, okrašen s slikami ali manjšimi kipi (Draga, Dražgoše, Ljubelj) oznake za slavljenje dogodkov, kamor sodijo tudi obeliski, slavoloki, stebri ali stavbe (Plečnikov Ilirski steber ali vodnjak, posvečen ustanovitvi OF; spominski steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše,... )
  • Slavolok je eno ali triločna samostojna zgradba, ki slavi vojaške ali politične dosežke, zlasti v antiki: (Titov slavolok), (Konstantinov slavolok), oba v Rimu.
  • Spominski steber ali manjši stolp s kipom na vrhu, lahko je okrašen z reliefi; od antike naprej tip spomenika (Trajanov steber) v Rimu, steber na Place Vendome v Parizu, Marijin steber na Levstikovem trgu v Ljubljani, steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše.
  • Obelisk je slopast monolit s piramidalno konico, postavljen v čast bogu ali kot spomin, večina je bila prenesena iz Egipta ali posnema staro obliko (Plečnikov obelisk na Hradčanih).
  • Spominska tabla je samostojno stoječa večja plošča ali več plošč s spominskimi napisi in drugimi okrasi, lahko reliefi.

Tipi kulturnih spomenikov[uredi | uredi kodo]

  • profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost: za trgovino, promet (most), proizvodnjo (rudnik, kovačija, plavž, kozolec, sušilnica, skedenj, stan, čebelnjak, mlin, žaga, žičnica),
  • sakralna stavba, postavljena primarno za verske namene, čaščenje boga, svetnikov, svetega kraja, za molitev, [[]]: Bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori, znamenje, kapelica, Panteon v Rimu, Angkor Wat, mošeja Al Aksa, Stonehenge,
  • spominska hiša: rojstna hiša (Prešernova hiša v Vrbi), hiša s spominsko sobo, hiša z muzejsko prezentacijo (Plečnikova hiša),
  • spominska plošča, javni spomenik
  • skulptura (kip, relief); lahko je javni spomenik ali parkovna ali dekorativna skulptura (plastika)
  • arheološko najdišče je pomemben in raziskan materialni ostanek preteklih dob pod zemljo, v vodi ali na površini, ki je bil raziskan z arheološkimi metodami
  • kenotaf je spomenik v spomin mrtvemu, postavljen na lokaciji, ki ni grob
  • epitaf ali nagrobni kamen (nagrobnik) je spomenik umrlemu na grobu, pogosto na pokopališču, redkeje v sakralnem prostoru, parku,
  • mavzolej je tip arhitekturno izjemne grobnice, okrašene s kipi, kakršno je imel kralj Mausolos; običajno mavzolej štejemo med memorialne spomenike, kamor sodijo vsi javni spomeniki in različni tipi nagrobnikov
  • kulturna krajina je večje naravno območje, značilno preurejeno za rabo človeka, od vrtov, parkov, polj do vinogradov, travnikov, teras, sadovnjakov
  • (zgodovinska krajina) je večje območje, kjer so vidne sledi ali iz dokumentov znani podatki, da so se tam zgodili pomembni zgodovinsko dogodki ali dogajanje (Bitka v Vipavski dolini, Soška fronta, Kočevski rog); na območju lahko stojijo javni spomeniki

Kot naravne spomenike natančneje znamenitosti včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote ali z izjemnimi anravnimi značilnostmi.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  • register nepremične kulturne dediščine
  • muzeji in galerije v Sloveniji

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]