Kozolec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu Italije in jugu Avstrije, saj tam živi slovenska manjšina.

Najbolj znani so kozolci v Studorju, blizu Bohinjskega jezera. V bližini muzeja kozolcev pri Šentrupertu na Dolenjskem pa na svoji originalni lokaciji stoji tudi Simončičev toplar, ki ima edini med kozolci status kulturnega spomenika državnega pomena.[1]

Vrste kozolcev[uredi | uredi kodo]

Poznamo več vrst kozolcev:

  • enojni oz. stegnjeni kozolec
  • pravi toplar
  • toplar s hodnikom
  • nizki toplar
  • kozolec na kozla oz. psa oz. pero
  • prislonjeni kozolec

Fotografije[uredi | uredi kodo]

  • Zapuščen kozolec tik ob vasi Olševek

  • Dvojni kozolec

  • Enojni kozolec

  • Toplar na Dobenem

  • Simončičev kozolec v Bistrici (Občina Šentrupert)

  • Toplar v Rogatcu

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ "Bistrica pri Mokronogu - Simončičev toplar". Register nepremične kulturne dediščine. Pridobljeno dne 11. junija 2013. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Čop, Jaka; Cevc, Tone: Slovenski kozolec = Slovene Hay-rack, Žirovnica 1993, Agens (COBISS)
  • Svetek, Edvard: Ohranimo kozolec!, Celje 2011, Celjska Mohorjeva družba (COBISS) ISBN 978 961 218 977 8

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: kozolec
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kozolec&oldid=5121121«