Kozolec
Jump to navigation
Jump to search
Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu Italije in jugu Avstrije, saj tam živi slovenska manjšina.
Najbolj znani so kozolci v Studorju, blizu Bohinjskega jezera. V bližini muzeja kozolcev pri Šentrupertu na Dolenjskem pa na svoji originalni lokaciji stoji tudi Simončičev toplar, ki ima edini med kozolci status kulturnega spomenika državnega pomena.[1]
Vrste kozolcev[uredi | uredi kodo]
Poznamo več vrst kozolcev:
- enojni oz. stegnjeni kozolec
- pravi toplar
- toplar s hodnikom
- nizki toplar
- kozolec na kozla oz. psa oz. pero
- prislonjeni kozolec
Fotografije[uredi | uredi kodo]
Zapuščen kozolec tik ob vasi Olševek
Dvojni kozolec
Enojni kozolec
Toplar na Dobenem
Simončičev kozolec v Bistrici (Občina Šentrupert)
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ^ "Bistrica pri Mokronogu - Simončičev toplar". Register nepremične kulturne dediščine. Pridobljeno dne 11. junija 2013.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: kozolec |
|
Ta članek o zgradbi oz. poslopju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
