Kozolec

Kozolec toplar v Motniku, Tuhinjska dolina

Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu Italije in jugu Avstrije, saj tam živi slovenska manjšina.

Najbolj znani so kozolci v Studorju, blizu Bohinjskega jezera. V bližini muzeja kozolcev pri Šentrupertu na Dolenjskem pa na svoji originalni lokaciji stoji tudi Simončičev toplar, ki ima edini med kozolci status kulturnega spomenika državnega pomena.

Vrste kozolcev

Poznamo več vrst kozolcev:

• enojni oz. stegnjeni kozolec
• pravi toplar
• toplar s hodnikom
• nizki toplar
• kozolec na kozla oz. psa oz. pero
• prislonjeni kozolec

Fotografije

• 

  Zapuščen kozolec tik ob vasi Olševek

• 

  Dvojni kozolec

• 

  Kozolec v Zagradcu

• 

  Enojni kozolec

• 

  Toplar na Dobenem

• 

  Simončičev kozolec v Bistrici (Občina Šentrupert)

• 

  Toplar v Rogatcu

Glej tudi

• Ilijev kozolec

Viri

• Čop, Jaka; Cevc, Tone: Slovenski kozolec = Slovene Hay-rack, Žirovnica 1993, Agens (COBISS)
• Svetek, Edvard: Ohranimo kozolec!, Celje 2011, Celjska Mohorjeva družba (COBISS) ISBN 978 961 218 977 8

Zunanje povezave

• Več o kozolcih