Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope

**Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope**
Unescova svetovna dediščina
Uradno ime	Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe
Lega	Nemčija, Slovaška, Ukrajina, Albanija, Belgija, Bolgarija, Italija, Hrvaška, Romunija, Slovenija, Španija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Češka, Francija, Severna Makedonija, Poljska, Švica
Koordinati	49°N 15°E / 49°N 15°EKoordinati: 49°N 15°E / 49°N 15°E
Površina	98.124,96 ha
Vključuje	Aztaparreta; Boitine Biosphere Reserve; Cheile Nerei-Beușnița; Ciucevele Cernei; Codrul Secular Slătioara; Coppo del Morto; Coppo del Principe; Coronini - Bedina; Cozia; Cozzo Ferriero; Djendema; Dürrenstein; Gorgany Nature Reserve; Groșii Țibleșului - Izvorul Șurii; Groșii Țibleșului - Preluci; Hajdučki i Rožanski kukovi; Havešová; Hayedo de Montejo; Hayedo de Tejera Negra; Hayedos de Picos de Europa - Canal de Asotin; Hayedos de Picos de Europa - Cuesta Fria; Iauna - Craiovei; Izvoarele Nerei; Izvoarele Nerei; Kalkalpen - Bodinggraben; Kalkalpen - Hintergebirg; Kalkalpen - Urlach; Kalkalpen - Wilder Graben; Kozya Stena; Krokar forest reserve; Lizardoia integral reserve; Lotrișor; Lumi i Gashit; Monte Cimino; Monte Raschio - Foreste di faggi antiche e primarie; Peeshti Skali; Roztochya Biosphere Reserve; Rožok; Satanivski gozdni rezervat; Selva Moricento; Sevеren Dzhendem; Snežnik-Ždrocle forest reserve; Sokolna; Sonian Forest - Grippensdelle B; Sonian Forest – Forest reserve Ticton A; Sonian Forest – Grippensdelle A; Sonian Forest – Réserve forestière du Ticton B; Stara Reka; Steneto Biosphere Reserve; Strimbu Băiuț; Stužica; Svydovets protected massif; Tsaritchina Biosphere Reserve; Uzhanskyi National Nature Park; Val Fondillo; Valle Cervara; Vihorlat; Zacharovanyi Krai - Velykyi Dil; Narodni park Paklenica; gorski greben Koeziejsky; gorski greben Čornogora; gorski masiv Marmarosj; gozdni rezervar Sonian; primeval beech forest of Rrajcë; réserve naturelle Foresta Umbra; réserve naturelle Sasso Fratino
Kriterij	Naravni: (ix)
Referenca	1133
Vpis	2007 (31. zasedanje)
	[uredi v Wikipodatkih]

Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope so čezmejni spomenik Unescove svetovne naravne dediščine v 12 evropskih državah. Na začetku je pod imenom Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih obsegal gozdove, ki rastejo na desetih ločenih območjih Karpatov, vzdolž 185 km dolge osi od hribovja Rahiv in gorskega grebena Čornogora v Ukrajini preko grebena Poloniny do Vihorlatskih vrhov na Slovaškem.

Gozdovi v Karpatih merijo 77.971,6 ha. V zaščiteno območje spada samo 29.278,9 ha gozdov, ostali del pa tvori nekakšno vmesno zaščitno območje. 70 % zaščitenega območja je v ukrajinski Zakarpatski oblasti, 30 % pa v slovaškem Prešovskem okraju. Vanj spadata dva narodna parka, biosferni rezervat in nekaj habitatov, večinoma na Slovaškem. Oba narodna parka in njuna okolica na Poljskem tvorita poseben Vzhodnokarpartski biosferni rezervat.

Na Slovaškem so gozdovi Havešova, Rožok in Stužica, vsi v pogorju Bukovské vrchy in Vihorlatski Kyjovský prales (pragozd).

Ukrajinski del prvobitnih bukovih gozdov sestavljajo Čornogora, Kizij-Tribušani, Maramaroš, Stužicija-Užok, Svidovec in Uholka-Širiki Luh. Za obiskovalce je dostopnih samo nekaj od desetih zaščitenih pragozdov. Stužica v Bukovskih vrhovih je edini z označenimi pohodniškimi potmi.

Pet nemških gozdov (Jasmund, Serrahn, Grumsin, Hainich in Kellerwald) pokriva površino 4.391 ha. Na seznam svetovne dediščine so bili dodani leta 2011, vnos je takrat dobil ime Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji.

Na sedanji obseg je bil razširjen na 41. zasedanju komiteja za svetovno dediščino, ki se je odvijalo v poljskem Krakovu med 2. in 12. julijem 2017. Spomenik se zdaj razteza čez 12 držav, poleg Ukrajine, Slovaške in Nemčije še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Romunija, Slovenija in Španija. V Sloveniji sta vključena gozd Ždrocle na Snežniku in kočevski pragozd Krokar.

Jasmund

Serrahn

Grumsiner Forst

Kellerwald-Edersee

Hainich

Havešová

Stužica/Bukovské vrchy

Rožok

Maramoros

Pragozd Krokar

Ždrolce

Lokacije bukovih gozdov v Evropi

Galerija[uredi | uredi kodo]

Havešová, Narodni park Poloniny (Slovaška)
Stužica, Narodni park Poloniny (Slovaška)
Rožok, Narodni park Poloniny (Slovaška)
Vihorlatský prales v krajinskem parku Vihorlat (Slovaška)
Čornohora, biosferni rezervat Karpati (Ukrajina)
Uholka-Široki Luh (Ukrajina)
Svidovec (Ukrajina)
Grumsiner Forst (Brandenburg)
Nationalpark Kellerwald-Edersee (Hessen)
Narodni park Jasmund (Mecklenburg-Vorpommern)
Serrahner Urwald (Mecklenburg-Vorpommern)
Narodni park Hainich (Thüringen)
Ždrocle, Slovenija
Pragozd Krokar, Slovenija

Sklici[uredi | uredi kodo]

[wikidata-b3ee459bf3cdfbb65dba9c6ca73a904e4593bbf8-v3-1] ttps://whc.unesco.org/en/list/1133/.

[wikidata-207923157c897060942f96057bb09085d9b55669-v3-2] ttp://whc.unesco.org/en/list/1133.

[1]

[2]

p p u Kraji svetovne dediščine v Nemčiji
Severna Nemčija	ADGB Trade Union School Modernistična naselja v Berlinu Mestna hiša in Rolandov kip na mestnem trgu v Bremnu Tovarna Fagus v Alfeldu Arheološki mejni kompleks Hedeby in Danevirke Stolnica in bazilika svetega Mihaela v Hildesheimu Muzejski otok v Berlinu Hanzeatsko mesto Lübeck Palače in parki v Potsdamu in Berlinu Rudnik v Rammelsbergu, staro mestno jedro Goslarja in vodno gospodarstvo v Oberharzu Hamburški Speicherstadt in zgodovinska trgovska četrt s hišo Chile Staro mestno jedro Stralsunda in Wismarja
Centralna Nemčija	Bauhaus in njegova območja v Weimarju, Dessauu in Bernauu Vrtno kraljestvo Dessau-Wörlitz Rudarska regija Erzgebirge / Krušnohoří¹ Spomeniki Martina Lutra v Eislebnu in Wittenbergu Muskauer Park / Park Mużakowski² Naumburška stolnica Samostanska cerkev, grad in staro mestno jedro Quedlinburga Grad Wartburg Klasični Weimar
Zahodna Nemčija	Aachenska stolnica Palači Augustusburg in Falkenlust, Brühl Gorski park Wilhelmshöhe Stolnica v Kölnu Karolinški westwerk in Civitas Corvey Dolina gornjega srednjega Rena Mesto Trier Stolnica v Speyerju Judovski dvor, Speyer, Worms in Mainz Velika zdraviliška mesta Evrope⁸ Železarna Völklingen Rudarsko-industrijsko območje Zollverein v Essnu
Južna Nemčija	Samostan Lorsch Dela arhitekta Corbusierja Sistem upravljanja voda v Augsburgu Staro mestno jedro Bamberga Jame in ledenodobna umetnost v Švabski Juri Mathildenhöhe Darmstadt Limes⁷ Meja Rimskega cesarstva:³ Limes Germanicus & Rhaetian Limes Samostanski kompleks Maulbronn Operna hiša Bayreuth Samostanski otok Reichenau Staro mestno jedro Regensburga s predelom Stadtamhof Romarska cerkev v Wiesu Prazgodovinska kolišča okoli Alp⁴ Rezidenca Würzburg z dvornimi vrtovi
Naravna dediščina	Najdišče fosilov v jami Messel Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji⁵ Vatsko morje⁶
¹ V skupni rabi s Češko ² V skupni rabi s Poljsko ³ V skupni rabi z Združenim kraljestvom ⁴ V skupni rabi z Avstrijo, Francijo, Italijo, Slovenijo in Šviso ⁵ V skupni rabi z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Francijo, Italijo, Severno Makedonijo, Poljsko, Romunijo, Slovško, Slovenijo, Španijo, Švico in Ukrajino ⁶ V skupni rabi z Nizozemsko in Dansko ⁷ V skupni rabi z Avstrijo in Slovaško ⁸ V skupni rabi s Francijo, Avstrijo, Belgijo, Češko, Italijo, Združenim kraljestvom

p p u Unescova svetovna dediščina na Hrvaškem
Naravna	Plitvička jezera Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope¹
Kulturna	Dubrovnik poljedelska ravnica Starega Grada na Hvaru Stolnica sv. Jakoba, Šibenik staro mesto Splita z Dioklecijanovo palačo stečki, srednjeveški nagrobniki² škofovski kompleks Evfrazijeve bazilike in staro mesto Poreča Trogir
Nesnovna	bećarac dvoglasno petje po istrski lestvici Festival svetega Blaža v Dubrovniku Festival zvonarjev na področju Kastava izdelovanje ingverjevega peciva na Severnem Hrvaškem izdelovanje otroških igrač v Zagorju klapsko petje v Dalmaciji lectarstvo na Hrvaškem Nijemo kolo ojkanje povorka ljelj v Gorjanih Sinjska alka sredozemska prehrana³ Za krizen, Hvarska procesija
¹ Skupna dediščina 12 držav. ² Skupna dediščina z Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo. ³ Skupna dediščina z Grčijo, Ciprom, Italijo, Španijo, Portugalsko in Marokom.

p p u Unescova svetovna dediščina v Sloveniji
Naravna	Škocjanske jame Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope (Krokar, Snežnik-Ždrocle)¹
Kulturna	Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija² Prazgodovinska kolišča okoli Alp³ Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka
Nesnovna	Kurentovanje Škofjeloški pasijon Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja Idrijske čipke
¹ Skupna dediščina z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Hrvaško, Nemčijo, Italijo, Poljsko, Romunijo, Slovaško, Španijo in Ukrajino. ² Skupna dediščina s Španijo. ³ Skupna dediščina z Avstrijo, Francijo, Italijo, Nemčijo in Švico.