Kanalska dolina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev v Trbižu, centru doline
Male Rute

Kanalska dolina (v italijanščini Val Canale, v furlanščini Val Cjanâl, in Kanaltal v nemščini) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji. Sega od vasi Kokovo / Coccau blizu Trbiža / Tarvisio tik ob avstrijsko-italijanski meji do želežniškega stičišča Tablja / Pontebba na stičišču štirih kultur: slovenske, avstrijsko-nemške, italijanske in furlanske.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Jezeri v Fužinah in Mangart v ozadju

Kanalska dolina leži v Karnijskih Alpah; vzhodno in jugovzhodno so Karavanke in Julijske Alpe. Njeno glavno os tvorita v vzhodno-zahodni smeri reka Bela (italijansko Fella), ki je pritok reke Tilment (italijansko Tagliamento in Tiliment v furlanščini) katera se izliva v Jadran ter reka Ziljica (italijansko Slizza, v furlanščini la Slize ter Gailitz v nemščini), ki se izliva v Ziljo in Dravo ter v Črno morje. Med obema je žabniška razvodnica. Zelo izčrpno je obdelal Janez Turk toponime Karnijskih Alp.[1]

Kratka zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko je Kanalska dolina pripadala deželi Koroška naslednici Karantanije na tem ozemlju. Od tod tudi njena posebna jezikovna podoba. Do konca prve svetovne vojne oz. do podpisa Saintgermainske mirovne pogodbe leta 1919 je spadala skupaj z Rabeljsko dolino pod Avstroogrsko monarhijo, kasneje pod Italijo. Do prve svetovne vojne je bil asimilacijski oz. germanizacijski pritisk usmerjen proti Slovencem, kasneje, leta 1939, je na osnovi dogovora o "optantih" med Hitlerjem in Mussolinijem prišlo do izselitve preostalih Nemcev zlasti na preostalo Koroško s ciljem utrditve germanizacije le-te. Pribljižno 80 % Nemcev se je takrat odselilo, ki se po vojni v glavnem niso več vrnili. V dolini danes živijo večinoma Italijani, poleg njih tudi Furlani ter po nekaterih podatkih 20 % Slovencev in Nemcev/staro-Avstrijcev.

Romarsko središče za celotno dolino oz. vseslovensko romarsko središče in v novejšem času večnacionalno romarsko središče so Višarje.

Jezikovna geografija[uredi | uredi kodo]

Zgodovina, zlasti pa naravna geografija s prelazom Megvarje pri Vratah na Zilji in s prehodi čez planine, vežeta Kanalsko dolino na Ziljo do te mere, da tvorita obe dolini enotno slovensko narečno področje oz. področje ziljščine ali ziljskega narečja. Človeške vezi in skupni jezik so v medvojnem času omogočali tihotapstvo in trgovanje s Trstom.

Krajevna imena[uredi | uredi kodo]

Krajevna imena v Kanalski dolini in v dolini Jezernice[uredi | uredi kodo]

Kraji Kanalske doline od vzhoda do zahoda: [2]

  • Pri Jalnu - Fusine laghi
  • Fužine/Bela Peč - Fusine in Valromana
  • Ahlete - Aclete
  • Koprivnik - Ortigara in Valromana
  • Kokovo - Coccau
  • Rute - Rutte grande(Tarvisio)/Rutte
  • Male Rute - Rutte piccolo
  • Fličl - Plezzut
  • Mrzla voda - Riofreddo
  • Muta - Muda
  • Rabelj - Cave del Predil
  • Trbiž - Tarvisio
  • Zamline - Lussari
  • Žabnice - Camporosso (Tarvisio)/Camporosso
  • Svete Višarje - Monte Lussari
  • Ovčja vas - Valbruna, v dolini Zajzera
  • Ukve - Ugovizza
  • Naborjet - Malborghetto Valbruna
  • Kuk - Cucco
  • Lužice - Bagni di Lusnizza
  • Šentkatrija - Santa Caterina
  • Lipalja vas (Dipalja vas) - San Leopoldo Laglesie
  • Tablja - Pontebba
  • Gornja Studena - Studena alta
  • Dolnja Studena - Studena bassa

Štirijezična tabela krajevnih imen v Kanalski dolini[uredi | uredi kodo]

italijansko furlansko slovensko nemško
Bagni di Lusnizza Lusnìts Lužnica Lusnitz
Camporosso Cjampros Žabnice Saifnitz
Cucco Cuc Kuk Kúk
Malborghetto Malborghèt Naborjet Malborgeth
Pontebba Pontebe Tablja Pontafel
S. Caterina Sante Catarìne Šenkatríja Sankt Kathrein
S. Leopoldo S. Leopolt Lipalja vas Leopoldskirchen
Tarvisio Tarvis Trbiž Tarvis
Ugovizza Ugovize Ukve Uggowitz
Valbruna Valbrune Ovčja vas Wolfsbach

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Gozdni muzej - Museo della Foresta[uredi | uredi kodo]

Leta 1988 je bil ustanovljen gozdni muzej ob avtocesti A23 Videm-Trbiž. V njem se predstavlja trbiški gozd, ki ima površino 24.000 hektarjev. Botanični vrtova ob njem pa prikazujeta tipično domače rastlinstvo.

Slovensko kulturno središče Planika - Centro Culturale Sloveno Stella Alpina[uredi | uredi kodo]

Ustanovljeno je bilo leta 1997 na pobudo skupine Slovencev v Kanalski dolini (članov Slovenskega društva Planika, podružnice Glasbene matice, Glasbene šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini, Sklada za slovensko kulturo Ponce ter nekaj posameznikov) Cilj je bil širjenje delovanja in izbolšanje ponudbe ter boljše medsebojno povezovanje in omogočanje medkulturnega dialoga v Kanalski dolini in v širši regiji ter preko državnih meja. Od 21.06.2002 je Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini s strani Dežele Furlanije - Julijske Krajine priznano kot ustanova primarnega interesa slovenske manjšine.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Janez Turk: Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah glej: [1]
  2. Jakob Medved (ur.), Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji - Carta dei nomi geografici con forma italiana e slovena nel Friuli-Venezia Giulia, Ljubljana 1974.
  3. http://www.planika.it

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. 
  • Jakob Medved (ur.), Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji - Carta dei nomi geografici con forma italiana e slovena nel Friuli-Venezia Giulia, Ljubljana, 1974.
  • Tone Ferenc, Milica Kacin-Wohinc, Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu, Pregled zgodovine 1918-1945, Ljubljana, 1974.
  • Kanalska dolina. Enciklopedija Slovenije, 4 (Hac-Kare), Ljubljana 1990, str. 392-395.
  • Med Alpami in Jadranom, Slovenci v Evropski uniji, Bruselj, Evropski urad za manj razširjene jezike, 1996.
  • Roberto Dapit (idr.): Ovčja vas in njena slovenska govorica, Valbruna e la sua parlata slovena, Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003, Stage di ricerca Val Canale, 2003, Ukve - Ljubljana, 2005.
  • Janez Turk: Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino. V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], str. 140-149.
  • Erik Dolhar, Boj za slovenstvo Kanalske doline: Od TIGR-a do volitev 1945. Trst, 2002. 366 str. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]