Klopinjsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Klopinjsko jezero
Klopeiner See
Klopinjsko jezero  Klopeiner See -
Klopinjsko jezero  Klopeiner See - lega jezera
lega jezera
Lega Koroška
Koordinate 46°36′16″N 14°34′59″E / 46.60444°N 14.58306°E / 46.60444; 14.58306Koordinati: 46°36′16″N 14°34′59″E / 46.60444°N 14.58306°E / 46.60444; 14.58306
Države porečja Avstrija
Površina 1.1 km²
Maks. globina 48 m
Gladina (n.m.) 446 m

Klopinjsko jezero (nemško Klopeiner See) je jezero na avstrijskem Koroškem, jugo-vzhodno od Velikovca, v občini Škocjan v Podjuni. Predstavlja ostanek nekdaj veliko večjega, post-ledeniškega jezera, ki je pokrivalo celotno območje okoli sedanje vasi Kühnsdorf. S temperaturami do 29 °C je eno izmed najtoplejših alpskih jezer.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Klopinjsko jezero leži na nadmorski višini 446 mnm v Podjuni v Avstriji. Jezero je nastalo na stiku prodne ravnine in hribovjem Gur, ki se tam razvijejo v osamele griče.

Klopinjsko jezero je nastalo v ledeniški kotanji, ima ovalno obliko in površino 1,12 km², ter največjo globino 46 m. Od ostalih jezer v Celovški kotlini ima pred drugimi jezeri to prednost, da je najtoplejše med vsemi. Vodna površina se poleti ogreje do +24ºC. Posebna turistična vrednost jezera je tudi v tem, da obala ni pozidana, ter da je okoli jezera speljana sprehajalna pot.

Geološke razmere[uredi | uredi kodo]

Jezero je le šibko pretočno. Hrani ga le nekaj manjših površinskih pritokov z nizkim pretokom vode in podzemne vode. Tako je Klopinjsko jezero eno izmed najmanj poplavljenih jezer na Koroškem, kar prav tako pojasnjuje visoko temperaturo vode. Odtok zapusti jezero na zahodu in odteče v končni fazi v Dravo. Jezero je 1,8 kilometra dolgo, 800 metrov široko in globoko 48 metrov na najglobljem mestu, povprečna globina je 23 metrov.

Zaradi majhnega pretoka vode, si občina St. Kanzian am Klopeiner See kot lastnica Klopinjskega jezera prizadeva, da bi ohranila kakovost vode v jezeru. Povodje jezera je v celoti usmerjeno. Jezero ima že od leta 1975 globinsko odvajanje vode, ki odstranjuje s kisikom revne in s hranili bogate vode. Na ta način se globinska plast vode obogati s kisikom. Medtem ko so v 1930-tih obtočni tokovi dosegli globino 40 metrov, danes predvidoma mešajo le do 30 metrov, zato je potrebna tehnična pomoč.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Javna plaža ob jezeru, v ozadju Obir

Klopinjsko jezero skupaj s sosednjimi, ki za turizem niso toliko pomembni, Malo jezero (Kleinesee), Zablaško jezero (Turnersee) in Goslinjsko jezero (Gösseldorfer See), sestavljavljajo tako imenovano vzhodnokoroško jezersko pokrajino, v kateri sta Malo in Zablaško jezero zaščiteni.

Jezero je močno turistično izrabljeno, o čemer pričajo hotelski in kopališki objekti okoli celotnega jezera. Obstajajo številne plaže, tudi lokali na bregovih jezera. Večina kopališč je zasebnih in rezerviranih za goste posameznih nastanitvenih obratov. Vendar pa obstajajo plaže v občinski lasti, ki so namenjene javnosti.

Prvi gosti so prispeli v Klopinjsko jezero že leta 1885, ko je bilo tukaj 40 postelj. Poudarek je bil takrat na obravnavi pljučnih bolezni.[1] Leta 1920 so odprli prvi glavni gostinski obrat. Turistična ponudba je strmo rasla do leta 1970. Osredotočila se je na tri lokacije: Klopein (Nordufer), Seelach (Nordwestecke) in Unterburg (Südostecke).[2] Danes so trije deli občine večinoma povezani.

Ribja populacija[uredi | uredi kodo]

V Klopinjskem jezeru živijo:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kärnten, MERIAN 61(3), 2008
  2. ^ Baedekers Autoreiseführer ÖSTERREICH, 9. Aufl., Baedeker, Stuttgart, 1975

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]