Sveti Peter

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Peter mučenec
Kristusov namestnik

Peter Paul Rubens je (1611-1612) naslikal svetnika kot prvega papeža: Sveti Peter.
Pričetek papeževanja okrog 33
Konec papeževanja okrog 67
Naslednik Lin
Redovi
Duhovniško posvečenje Veliki četrtek okrog 33
Položaj 1. papež
Osebni podatki
Rojen okrog 18 pred n. št.
Betsajda (Galileja, Rimsko cesarstvo)
Umrl okrog 67
Rim (Italija, Rimsko cesarstvo)
Pokopan Bazilika svetega Petra pod velikim oltarjem (Rim, Italija, Rimsko cesarstvo)
Narodnost Jud
Starši oče Janez
Svetništvo
God 29. junij
Svetnik v anglikanska skupnost
pravoslavne Cerkve
luteranci
Rimskokatoliška cerkev
Svetniški naziv Sveti
Kanonizacija predtridentinsko obdobje
Caravaggiova upodobitev križanja svetega Petra
Petru je posvečena rimska bazilika, največja cerkev na svetu. V kripti pod njo se nahajajo apostolove kosti.

Sveti Peter je eden od najpomembnejših krščanskih svetnikov, bil je Jezusov apostol in prvi papež. * (?), Betsajda, Galileja; † 64 ali 67, Rim.

Njegovo izvirno ime je bilo Simon Jonov sin (hebrejsko oziroma aramejsko: שמעון בן יונה [Šimun bar Jona, Simon bar Jona]), Jezus pa mu je dal vzdevek Skala (aramejsko: כיפא [Kefa], grško: Πέτρος [Petros], latinsko: Petrus). Poenostavljeno latinsko obliko vzdevka danes uporabljamo kot ime tega svetnika - Peter (včasih tudi Simon Peter). V upodobitvah ga prepoznamo po dveh atributih - v eni roki ima ključe (s katerimi »odpira nebeška vrata«), v drugi pa knjigo.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Peter je bil doma v ribiški vasi Betsajdi onstran Genezareškega jezera. Očetu je bilo ime Janez (izvirno Jona), brat Andrej pa je bil ravno tako kot Peter ribič. Živel je v Kafarnaumu in bil je oženjen. Evangelisti omenjajo njegovo taščo, ki jo je Jezus ozdravil (Mr 1,31; Lk 4,39).

Poročila o tem, kako je Jezus poklical Petra za apostola, se nekoliko razlikujejo.

V prvih dneh Cerkve po Gospodovem vnebohodu je imel Peter v njej odločilno vlogo. Vodil je volitev Matije za apostola namesto odpadlega Juda (Apd 1,12-26). Na binkoštni dan je nagovoril množico; spregovoril je o Jezusu iz Nazareta kot o tistem, v katerem so se uresničile preroške napovedi in mesijanska pričakovanja ter še posebej poudaril, da je »tega Jezusa Bog obudil in mi vsi smo temu priče« in da je njega »Bog naredil za Gospoda in Maziljenca« (Apd 2,14-26). Ta Petrov binkoštni govor lahko označimo kot prvo katehezo in kot pravzor vsemu učenju Cerkve. On je sprejel v Cerkev prvega pogana, stotnika Kornelija (Apd 10,1-48), imel je odločilno besedo na apostolskem zboru v Jeruzalemu (Apd 15,6-29), kjer so določali naj se tistim, ki iz poganstva vstopajo v Cerkev, ne nelaga bremen Mojzesove postave. Sicer pa so podatki o Petrovem življenju in delovanju zelo skopi. Znano je, da je bil leta 48/49 na apostolskem zboru v Jeruzalemu, Pavlovo pismo Galačanom omenja njegovo bivanje v Antiohiji (Gal 2,11-14), začetek prvega Petrovega pisma kaže na njegovo delovanje v maloazijskih krajih. Apostol Peter goduje skupaj z apostolom Pavlom 29. junija.

Dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Nova podelitev Papež
53–64
Naslednik: 
Lin
Nova podelitev Škof Antiohije
37–53
Naslednik: 
Evodij