Papež Gregor V.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
 Gregor V. 
Papež Gregor V. je mazilil sorodnika Otona III. za svetorimskega cesarja
Sedež 3. maj 996 (izvoljen)
Pričetek papeževanja 5. maj 996 (posvečen in umeščen)
Konec papeževanja 18. februar 999 (umrl)
Predhodnik Janez XV.
Naslednik Silvester II.
Nasprotnik Janez XVI.
Redovi
Položaj 138. papež
Osebni podatki
Rojstvo Bruno Koroški
970
Duchy of Saxony[d]
Smrt 23. februar 999
Rim
Pokopan Stara Bazilika svetega Petra, Vatikan
Narodnost Nemec
Vera katoličan
Starši Oton Koroški
Judita Bavarska (iz rodbine Luitpoldincev)
Geslo
Pokopan Vatikanska grobnica
Drugi papeži z imenom Gregor

Papež Gregor V. (latinsko Papa Gregorius Quintus), rojen kot Bruno Koroški, katoliški škof in papež nemškega porekla; * okrog 971 Karantanija, Sveto rimsko cesarstvo, † 18. februar 999 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija)
Bil je papež od svoje izvolitve 3. maja 996 do smrti 18. februarja 999.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Gregor V. (latinsko Gregorius Quintus) je po seznamu papežev 138., v Mračnem stoletju pa 32. in zadnji papež.

Mladost in poreklo[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil okoli leta 971. v kraju Stainach v dolini Aniže na Zgornjem Štajerskem, kot pravi staro izročilo. Časa in kraja njegovega rojstva v zgodovinskih virih ne najdemo, o njem lahko sklepamo iz poznejših navedb. Bil je sin Otona Koroškega in Judite Bavarske iz rodbine Luitpoldincev.

Cerkveni vzpon[uredi | uredi kodo]

Bruno je prejel vzgojo v stolni šoli v Wormsu v času škofa Hildebolda (978-998) (tudi Hildebald), ki je bil obenem kancler Otona II. in Otona III. za pokrajine severno od Alp. Za vladanja Otona III. je Bruno vstopil med osebje cesarske kapele in je bil deležen temeljite izobrazbe, da je lahko v izvirniku premišljeval dela cerkvenih očetov in zlasti Gregorja I., čigar ime si bo izbral pozneje, ko bo izvoljen za papeža.

Ko se je Oton III. aprila 996 ustavil za nekaj dni v Raveni, ga je obiskalo poslanstvo Rimljanov, ki so ga obvestili o smrti papeža Janeza XV. Ko se je posvetoval s svojimi najožjimi svetovalci, je Oton III. določil za kandidata za apostolski sedež svojega sorodnika in kaplana Bruna. Ukazal je nadškofu in nadkaplanu Willigisu iz Mainza ter škofu Hildebolda, naj ga spremljata na poti v Rim. Tukaj so ga sprejeli kot cesarskega opolnomočenca z vsemi častmi in ga je 3. maja izvolila tudi duhovščina in ljudstvo. Posvetili in umestili so ga 5. maja 996 pod imenom Gregor V. v Lateranu.

Papež[uredi | uredi kodo]

Po smrti Janeza XV. je torej kralj izbral za novega papeža svojega kaplana in ožjega sorodnika - Bruna Koroškega. Prve tedne papežavanja so izpolnile predvsem priprave na cesarsko kronanje, ki ga je novi papež opravil 21. maja 996, na dan Gospodovega Vnebohoda, ko je kronal Otona III. za svetorimskega cesarja. Naslednjega dne, na posredovanje ljudomilega Gregorja, je cesar pomilostil Krescencija Nomentanskega, gospoda rimskega mesta, ki je bil obsojen na izgnanstvo. [1]

Težave s protipapežem[uredi | uredi kodo]

Gregor je papeževal v nemirnih časih, ko so nekatere rimske družine bolj ali manj uspešno imele oblast nad večnim mestom. Tako se je za časa njegovega papeževanja 997. leta dal izvoliti za novega papeža oz. protipapeža Janez Filagat kot papež Janez XVI. Toda kmalu se je za ureditev razmer na Svetem sedežu zavzel Oton III. Tako je Filagat pobegnil, Gregor V. pa se je spet vrnil v Rim v papeško palačo v Lateranu. Ko je rimska poulična sodrga odkrila Filagata, ga je vsega pohabila, mu odrezala jezik in iztaknila oči ter ga vodila po mestu na oslu. Cesar ga je zaprl v samostan, kjer je ostal do konca življenja in je nadživel zakonitega papeža.

Dela[uredi | uredi kodo]

Za časa svojega papeževanja je izdal nekaj pomembnih odlokov in škofijskih imenovanj ter predsedoval lokalnemu koncilu v Paviji (997). Papeževal pa je zares kratek čas.

Smrt in spomin[uredi | uredi kodo]

Sarkofag Gregorja V. v t. i. Vatikanskih jamah pod baziliko svetega Petra

Umrl je februarja 999. leta zaradi mrzlice. Pokopan je pri grobnici svojega vzornika Gregorja I. in cesarja Otona II. v kripti pod staro baziliko sv. Petra. Cerkveni zgodovinar Gregorovius meni, da je mladi papež umrl zaradi zastrupljenja kot povračilo zaradi cesarjevega krutega maščevanja nad rimskimi uporniki nekaj mesecev poprej. [2]
Grob so odkrili 14. avgusta 1607 pod podom Bazilike sv. Petra; izkopali so ostanke in jih ponovno pokopali 15. januarja 1609 v starokrščanski sarkofag iz četrtega ali petega stoletja po Kr. [3]

Nagrobni napis[uredi | uredi kodo]

Nad njegovim grobom so postavili sarkofag z naslednjim napisom v elegičnih distihih:

Hic quem claudit humus oculis vultuque decorum
Papa fuit quintus nomine Gregorius,
Ante tamen Bruno, Francorum regia proles,
Filius Ottonis, de genitrice Judith,
Lingua Teutonicus, Vuangia docuts in urbe,
Sed iuvenis cathedram sedit apostolicam
Ad binos annos et menses circiter octo
ter senos Februo connumerante dies.

 

Tisti, ki ga tukaj zemlja krije, bil je videza prijetnega očem,
papež peti po imenu Gregor,
prej pa Bruno, rodbine kraljeve Frankov,
sin Otona in matere Judite,
jezika tevtonskega, šolan v Wormsu.
Bil je še mlad, ko je zasedel Apostolski sedež
za dve leti in skoraj osem mesecev,
do dneva 18. v februarju.

Pauperibus dives per singula sabbata vestes
Divisit numero cautus apostolico.
Usus Francisca, vulgari et voce Latina
Instituit populos eloquio triplici.
Tertius Otto sibi Petri commisit ovile
cognatis manibus unctus in imperium.
Exuit et postquam terrenae vincula carnis
Aequivoci dextro substituit lateri.
Discessit XII. kal. Mart.

 

Sam bogat je ubogim ob sobotah delil oblačila
glede na število apostolov.
Govoril je jezik Frankov, ljudsko in latinsko,
poučevaje ljudstvo v treh jezikih.
Oton III. poveril mu je čredo Petra
in bil maziljen po njegovih rokah za cesarja.
Ko je potem na zemlji odložil spone svojega telesa,
so ga položili na desno stran soimenjaka.
Umrl je februarja 18.
[4]

Rodovnik[uredi | uredi kodo]

Papež Gregor V oče:
Oton I. Koroški
očetov dedek:
Konrad Rdeči (Lotarinški)
očetov pradedek:
Werner V. Speyergau
očetov prapradedek:
Werner IV. von Speyergau
očetova praprababica:
Gizela Frankovska
očetova prababica:
Hika Švabska
očetov prapradedek:
Burhard II. Švabski
očetova praprababica:
Regilindis Sülichgau
očetova babica:
Liutgarda Saška
očetov pradedek:
Oton I. Saški
očetov prapradedek:
Henrik I. Saški
očetova praprababica:
Sv. Matilda Ringelheimska
očetova prababica:
Edita Wessex
očetov prapradedek:
Godvin Wessex
očetova praprababica:
Gita Thorkelsdaettir
mati:
Judita Bavarska
materin dedek:
Henrik II. Sveti
materin pradedek:
Arnulf Bavarski
materin prapradedek:
Liutpold Bavarski
materina praprababica:
Kunigunda Švabska
materina prababica:
Judita Furlanska
materin prapradedek:
Sv. Eberhard Furlanski
materina praprababica:
Gizela (hčerka Ludvika Pobožnega)
materina babica:
?
materin pradedek:
?
materin prapradedek:
?
materina praprababica:
?
materina prababica:
?
materin prapradedek:
?
materina praprababica:
?

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Gregorio V, papa". Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 59 di Wolfgang Huschner. 2002. Pridobljeno dne 19. junij 2017. 
  2. ^ F. Gregorovius. Storia della città di Roma nel Medioevo. str. 117.118. 
  3. ^ W. J. Reardon. The Deaths of the Popes. str. 76. 
  4. ^ "Epitaph of Gregory V v: The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs". Wendy J. Reardon. 2004. Pridobljeno dne 17. junij 2017. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Niz člankov
Krščanstvo
Krščanstvo

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži

Zgodovina
Ekumenski koncili
Velika shizma
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Oče naš
Zdrava Marija
Veroizpoved
Rožni venec

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

(v latinščini)
  • J. D. Mansi: Sacr. concil. nova et ampliss. Collectio, XIX. Venetiis 1774, col. 45.
  • Ph. Jaffé-S. Löwenfeld: Regesta pontificum romanorum I. Lipsiae 1885, pp. 477-479.
  • Liber pontificalis. L. Duchesne II, Paris 1892, pp. LXX, 255-57.
(v angleščini)
(v nemščini)
  • Päpste und Papsttum. Herder Lexikon (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
  • H. Wolter: Die Synoden im Reichsgebiet und in Reichsitalien von 916-1056. Paderborn-München-Wien-Zürich 1988, s. 69-86.
  • Papsturkunden 896-1046; H. Zimmermann, I, 896-996, Wien 1988², št. 137-58, s. 249-93.
(v italijanščini)
  • Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco. Armando Editore, Roma 2013.
  • Juan María Laboa: La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene. Jaca Book, Milano 2007. (Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
  • Claudio Rendina: I papi – storia e segreti. Newton&Compton editori, Roma 2005. isbn=978-1-108-01502-8
  • Gaetano Moroni (1845). Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri giorni 31. Venezia: Tipografia Emiliana. Pridobljeno dne 12. november 2015. 
  • Ferdinand Gregorovius (1900). Storia della città di Roma nel Medioevo 2. Roma: Societa Editrice Nazionale. OCLC 14015483. Pridobljeno dne 12. november 2015. 
(v madžarščini)
  • Ferenc Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)
(v italijanščini)
Papež Gregor V.
Rojen: 972 Umrl: 999
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Janez XV.
Papež
996–999
Naslednik: 
Silvester II.