Papež Kornelij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sveti Kornelij mučenec
Heiliger Cornelius.jpg
Papež Korneilj
Pričetek papeževanja 6. marec 251
Konec papeževanja junij 253
Predhodnik Fabijan
Naslednik Lucij I.
Nasprotnik Novacijan (251- 258)
Zaporedje 21. papež
Osebni podatki
Rojen okoli 180 n. št.
Rim
(Italija, Rimsko cesarstvo)
Umrl junij 253
Centumcellae (Civitavecchia
Italija, Rimsko cesarstvo,)
Etničnost-nacionalnost Rimljan
Starši oče Kastin (Castinus)
Svetništvo
God 16. september
Častijo ga Anglikanska cerkev
Pravoslavna cerkev
Luteranci
Rimskokatoliška cerkev


Sveti Kornelij , papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * okoli 180 n. št., Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † junij 253, Centumcellae (Civitavecchia, Italija, Rimsko cesarstvo).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Izvolitev šele po letu dni[uredi | uredi kodo]

Rimskega duhovnika Kornelija so zaradi hudega Decijevega preganjanja lahko izvolili za papeža šele dobro leto po Fabijanovi smrti.

Spor glede sprejema skesanih odpadnikov[uredi | uredi kodo]

Po preganjanju je v Cerkvi nastal hud spor, kaj storiti s tistimi, ki so navidezno ali pa dejansko odpadli od krščanstva: ali naj jih zaradi velikega števila po kratki pokori spet sprejmejo v Cerkev, ali naj delajo dolgotrajno pokoro, kot je bilo takrat v navadi. Kornelij se je odločil za milejšo obliko, pri čemer ga je podprl vplivni škof iz Kartagine sveti Ciprijan. Ta mu je pisal: »Ne bi bilo prav in očetovska ljubezen ne dopušča, da bi trkajočim Cerkev zaprli ter žalujočim in prosečim pomoč zveličavnega upanja odrekli.« Kornelijevo ravnanje je potrdila tudi škofijska sinoda v Rimu leta 251, še posebej zaradi tega, ker je Cerkvi grozilo novo preganjanje.[1]

Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]

Decijev naslednik Trebonij Gal (251-253) je kmalu po Decijevem (249-251) preganjanju kristjanov sprožil novo preganjanje, v katerem je mučeniške smrti umrl tudi papež Kornelij. Mučenca Kornelija se Cerkev spominja skupaj s sv. Ciprijanom 16. septembra.[2]

Njegovo ime do danes navajamo pri sveti maši v Prvem rimskem kanonu skupaj z njegovim afriškim prijateljem in sodelavcem škofom Ciprijanom, ki je tudi pretrpel mučeništvo nekaj let pozneje.

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 26s. 
  2. ^ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 27. 
  3. ^ C. L. Dedek. Szentek élete II. str. 207. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po:Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, 2. izdaja).
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • I. Diós: A szentek élete, Szent István Társulat, Budapest 1984.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Fabijan
Rimski škof
Papež

251–253
Naslednik: 
Lucij I.