Papež Janez XXIII.

Za istoimenskega protipapeža glej Protipapež Janez XXIII.

Sveti Janez XXIII. – »Dobri«
papež rimski škof
De Agostini: Papež Janez XXIII. (1958-1963)
Izvoljen	28. oktober 1958 (izvoljen)
Začetek papeževanja	4. november 1958 (posvečen, kronan in umeščen med slovesno mašo)
Konec papeževanja	3. junij 1963 (4 leta, 218 dni)
Predhodnik	Pij XII.
Naslednik	Pavel VI.
Redovi
Duhovniško posvečenje	10. avgust 1904 posvečevalec Giuseppe Ceppetelli
Škofovsko posvečenje	19. marec 1925 posvečevalec Giovanni Tacci Porcelli
Povzdignjen v kardinala	12. januar 1953 imenoval Pij XII.
Položaj	261. papež
Osebni podatki
Rojstvo	Angelo Giuseppe Roncalli 25. november 1881({{padleft:1881|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[…] Sotto il Monte Giovanni XXIII
Smrt	3. junij 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[…] (81 let) Apostolska palača, Vatikan
Pokopan	Bazilika sv. Petra, Vatikan
Narodnost	Italijan
Vera	katoličan
Starši	(oče): Giovanni Battista Roncalli (mati): Marianna Mazzola
Prejšnji položaj	prefekt Družbe za širjenje vere (28. oktober 1958 – 3. junij 1963) Kardinal-duhovnik pri Santa Prisca (29. oktober 1953 – 28. oktober 1958) beneški patriarh (15. januar 1953 – 28. oktober 1958) Opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Odboru za vero, vedo in omiko (maj 1951 – 12. januar 1953) Apostolski nuncij v Franciji (23. december 1944 – 12. januar 1953)
Alma mater	Zavod svetega Apolinarija, Rim
Podpis
Insignije
Grb osebe Papež Janez XXIII.
Obedientia et pax Pokorščina in mir
Svetništvo
God	11. oktober (Katoliška Cerkev) 3. junij (Evangeličani v Ameriki, Anglikanci v Avstraliji) 4. junij (Episcopalni anglikanci v Braziliji, Anglikanci v Kanadi, Škotska episkopalna Cerkev, Episkopalna Cerkev v ZDA)
Svetnik v	Katoliška Cerkev
Svetniški naziv	sveti
Beatifikacija	3. september 2000 Trg svetega Petra, Vatikan razglašalec Janez Pavel II.
Kanonizacija	27. april 2014 skupaj s papežem Janezom Pavlom II. Trg svetega Petra, Vatikan razglašalec papež Frančišek
Atributi	papeška obleka, tiara, Bazilika sv. Petra v Vatikanu
Zavetnik	papeži, ekumenizem, koncili, vojaški kaplani, Beneški patriarhat, Škofija Bergamo.
Drugi papeži z imenom Janez Catholic-hierarchy.org

Janez XXIII., rojen kot Angelo Giuseppe Roncalli, papež Rimskokatoliške cerkve od 28. oktobra 1958 do smrti, * 25. november 1881, Sotto il Monte, Bergamo, Italija, † 3. junij 1963, Vatikan.

Zgodnje življenje in delo

Družina

Rodil se je kot Angelo Giuseppe Roncalli 25. novembra 1881 v Sotto il Monte, mali vasici v pokrajini Bergamo, v deželi Lombariji v Kraljevini Italiji. Bil je najstarejši fant; oče Giovanni Battista Roncalli (1854–1935) in mati Marianna Giulia Mazzola (1855–1939) sta imela trinajst otrok, med katerimi je bil po vrsti četrti. Bratje in sestre si sledijo takole:

1. Maria Caterina (1877–1883)
2. Teresa (1879–1954), 1899 se je z njo poročil Michele Ghisleni
3. Ancilla (1880–1953)
4. Angelo Giuseppe (1881-1963)
5. Francesco Saverio (1883–1976), 1907 se je oženil z Marijo (Maria Carrara)
6. Maria Elisa (1884–1955)
7. Assunta Casilda (1886–1980); z njo se je 1907 oženil Giovanni Battista Marchesi
8. Domenico Giuseppe (1888–1888)
9. Alfredo (1889–1972)
10. Giovanni Francesco (1891–1956) se je 1919 oženil s Katarino (Caterina Formenti)
11. Enrica (1893–1918)
12. Giuseppe Luigi (1894–1981), se je 1922 oženil z Ido Biffi
13. Luigi (1896–1898)

Šolanje in duhovništvo

Kot šestleten in dobrodušen kmečki deček je Angelček začel hoditi v ljudsko šolo, kjer je učil vaški župnik Don Rebuzzini. Nekega dne je v razred prišel nadzornik, ki je med drugim vprašal šolarje tudi naslednje: »Kaj tehta več: kilogram slame ali kilogram železa?« Večina se je nagibala k odgovoru, da je težje železa, medtem ko je mali Angel samozavestno odgovoril in žel priznanje: »Oboje tehta enako, le da slama zavzema več prostora.« Mladi Angelo se je hitro spoprijateljil z dobrim učiteljem, kar je nekatere sošolce nagibalo k nevoščljivosti. Pred njihovimi klofutami ga je branil le njegov prijatelj Battistel.

1889 je osemletni Angelček sprejel prvo sveto obhajilo in birmo.

1. marca 1896 ga je njegov semeniški spiritual Isacchi vpisal v Frančiškov svetni red; tretjeredniške zaobljube je napravil 23. maja 1897. 1900 je kot bogoslovec odšel iz Bergama nadaljevat šolanje v Rim, kje je bil posvečen za duhovnika in 1904 doktoriral iz cervenega prava in prejel duhovniško posvečenje v rimski cerkvi Santa Maria in Montesanto na Piazza del Popolo dne 10. avgusta 1904. Kmalu po tem se je srečal v Baziliki sv. Petra s papežem Pijem X.. Nato je imel novo mašo v svojem rojstnem kraju na Veliki Šmaren.

Ko je 1905 Tedeschi postal škof v Bergamu, si je vzel za tajnika novomašnika Angela Roncallija, na katerega je napravila velik vtis škofova dobrodelnost, ki jo je izkazoval zlasti do izkoriščanih in revnih delavcev; to službo je vestno opravljal vse do kardinalove smrti 22. avgustat 1914, dva dni po smrti papeža Pija X.. Oba cerkvena dostojanstvenika sta si brezuspešno prizadevala, da bi obvarovala človeštvo pred grozečo vojno. Zadnje Tedeschijeve besede Roncalliju so zvenele kot oporoka: "Angelo, moli za mir!" Smrt dveh dobrih pastirjev skoraj istočasno ga je hudo potrla. V tem obdobju je bil tudi predavatelj v bergamskem semenišču.

Medtem je 1909 Angel postal profesor sociologije in cerkvene zgodovine v bergamskem semenišču in objavil dve knjigi: eno o kardinalu Cesareju Baroniju, drugo pa o obisku svetega milanskega škofa in prenovitelja Karla Boromejskega Bergamu.

Cerkvene službe

Leta 1909 je bil Roncalli imenovan za duhovnika v rimski cerkvi Svete Marije v Monte Santu. Desetletje pozneje je bil med prvo svetovno vojno vpoklican v kraljevo italijansko armado kot narednik, kjer je služil v sanitetnem odredu ter kot kaplan. Leta 1921 ga je papež Benedikt XV. imenoval za predsednika Družbe za širjenje vere. Leta 1925 ga je papež Pij XI. imenoval za apostolskega nuncija v Bolgariji ter ga obenem posvetil v nadškofa ter mu podelil naslovno škofijo Areopolis. Za svoje škofovsko geslo si je izbral »Obedientia et Pax« (»pokorščina in mir«). Leta 1935 je bil imenovan za apostolskega nuncija v Turčiji in Grčiji, kar je Roncalli izrabil za pomoč številnim Judom in rešitev tisočev beguncev v Evropi. Leta 1944 ga je papež Pij XII. imenoval za apostolskega nuncija v Parizu.

Leta 1953 je bil imenovan za beneškega patriarha in obenem ustrezno povzdignjen v kardinala. Kot izraz svojega spoštovanja ga je francoski predsednik Vincent Auriol sklicevaje se na star privilegij francoskih kraljev osebno okronal z rdečim kardinalskim klobukom na svečanosti v Elizejski palači. Obiska v Franciji se je papež Janez kasneje hudomušno spominjal z anekdoto, da ljudje na sprejemu, kamor je bil povabljen, ob prihodu dame v drzno izrezani obleki niso gledali nje, temveč njega, ali jo on gleda.

Povezanost s Slovenijo in Slovenci

Roncalli je obiskal tudi Slovenijo. 9. novembra 1927, ko je bil na poti iz Rima v Bolgarijo, se je za nekaj dni ustavil v Ljubljani. Najprej je obiskal ljubljanskega škofa Antona Bonaventuro Jegliča in si v njegovem spremstvu ogledal Zavod sv. Stanislava ter novo Plečnikovo cerkev sv. Antona Padovanskega v Šiški in katoliško tiskarno. Kakor je zapisal škof Jeglič, mu je vse bilo všeč in jim je čestital. Udeležil se je tudi akademije v čast svetemu Jozafatu Kunceviču, ki so jo 12. novembra pripravili ljubljanski bogoslovci. Opravil pa je tudi letne duhovne vaje pri jezuitih poleg nastajajoče Plečnikove Cerkve svetega Jožefa, kjer si je naredil nekaj zapiskov v svoj Dnevnik duše.

Salezijanski ljudski misijonar Tomaž Kelenc je jeseni 1960 obiskal salezijanske duhovniške pripravnike prvega in drugega letnika križevske "Srednje šole za duhovniške pripravnike", kjer je bilo čez šestdeset gojencev s področja nekdanje Jugoslavije. Rojak in ravnatelj zavoda Anton Bajuk je zgovornega Kelenc zaprosil, naj po Don Boskovi navadi pove fantom po večernih molitvah nekaj spodbudnih besed za ’Lahko noč!’ Rad se je odzval in govoril o svojem nedavnem rimskem romanju in srečanjem s papežem Janezom Dobrim, zlasti o njegovi prijaznosti, ki je nezaustavljivo osvajala obiskovalce. Bil je med avdienco v prvi vrsti in ko so papeža prinesli blizu, mu je poljubil ribiški prstan, papež pa mu je namenil nekaj prisrčnih besed ter po očetovsko božal njegovo bolno roko. „V tej moji roki nikoli več ne bo revmatizma!« je do solz ginjen končal svojo zgodbo. Na koncu je spodbujal gojence k zvestobi do rimskega papeža po don Boskovem zgledu, ki je dejal: "Papeževa želja je zame ukaz!".

Podobno so lepe vtise o Janezu Dobrem ohranjali in jih prenašali prijateljem in znancem tudi drugi Slovenci, najsi bodo verniki, duhovniki ali škofje; med njimi je bil poln hvale do papeža dolgoletni rektor rimskega papeškega zavoda Slovenika Jezernik. Urednika salezijanskih "Knjižic" Štuhecaso vodile tri vrednote: širil je pobožnost do Marije, bil zvest Don Bosku tudi v času najtežjih preizkušenj ter utrjeval slovensko narodno zavest v domovini in Zamejstvu. Rad je pripovedoval o naklonjenosti papeža Janeza Dobrega do našega naroda in njegovih pravic zlasti v zamejstvu. To je papež pokazal tudi ob graditvi zaobljubljenega svetišča na Vejni. Tržaški škof Santin je hotel spolniti svojo zaobljubo, ki jo je napravil pred Marijinim oltarjem 30. aprila 1945 kot zahvalo za rešitev mesta Trsta pred uničenjem ob koncu vojne:

Un voto che riguarda la città di Trieste.

Zaobljuba v imenu tržaškega mesta

″Qui sull’altare della mia cappella davanti al SS.mo Sacramento, oggi, 30 aprile 1945, festa di Santa Caterina da Siena, patrona d’Italia, e apertura del mese di Maria, alle 19 e 45, in un momento che è forse il più tragico della storia di Trieste, mentre tutte le umane speranze per la salvezza della città sembrano fallire, come vescovo indegnissimo di Trieste mi rivolgo alla Vergine Santa per implorare pietà e salvezza. E faccio un voto privato e uno che riguarda la città. Questo secondo è il seguente: se con la protezione della Madonna di Trieste sarà salva farò ogni sforzo perché sia eretta una chiesa in suo onore. Antonio Vescovo″

„Tukaj na oltarju moje kapele pred Najsvetejšim, danes, 30. aprila 1945, na praznik svete Katarine Sienske, zavetnice Italije, in ob začetku Marijinega meseca, ob 19.45, v trenutku, ki je morda najbolj tragičen v zgodovini Trsta, ko se zdi, da vsa človeška upanja na rešitev mesta propadajo, se kot najbolj nevreden tržaški škof obračam k Sveti Devici, da bi jo prosil za usmiljenje in rešitev. In dajem eno zasebno zaobljubo, in eno, ki se nanaša na mesto. Druga je naslednja: če bo mesto rešeno z zaščito Tržaške Madone, si bom po najboljših močeh prizadeval, da se postavi v njeno čast cerkev.“ Škof Anton

Ime svetišča naj bi se glasilo najprej Marija, Kraljica Italije, saj so sprva za njegovo postavitev prispevale župnije širom Italije. Glede na to, da se hram nahaja na narodnostno mešanem ozemlju, kjer živijo tako Italijani kot Slovenci, pa je uvidevni papež Janez XXIII. lastnoročno prečrtal prvotno mišljeni naslov in določil za to obiskovano Marijino svetišče na Vejni takšno ime, ki bi bilo sprejemljivo za oba tam živeča naroda, tako za Slovence kot Italijane: Marija Mati in Kraljica vseh ljudstev, ki naj po krvavih spopadih dveh svetovnih vojn živijo poslej v miru in sodelovanju. 1959 je torej Janez XXIII. odločil, naj bo svetišče posvečeno „Mariji – Materi in Kraljici“ kot znameje miru in prijateljstva med Vzhodom in Zahodom, kakor tudi sodelovanja in povezanosti med vsemi narodi.Podobno borbo je vodil z italijanskimi nacionalisti Štuhec tudi glede oltarja posvečenega svetima bratoma Cirilu in Metodu, ki sta končno dobila oltar v tem veličastnem svetišču na stičišču Romanov in Slovanov, pa tudi bližnjih Germanov.

Duhovnik, nuncij in patriarh

• 
  Roncallijeva družina okrog 1890
• 
  Mladi Angel Roncalli
• 
  Angel Roncalli kot mlad duhovnik 1905
• 
  Roncalli je bil vpoklican k vojakom
• 
  Med vojno je deloval karitativno
• 
  Angel Roncalli kot nuncij 1925 v Bolgariji
• 
  Kot nuncij v Sofiji
• 
  Roncalli v bolgarskem Brdarskem Geranu
• 
  Roncalli kot patriarh pred izvolitvijo za papeža
• 
  Trg Levov so v Benetkah poimenovali po dobrem papežu

Papeževanje

Ta doprsni papežev kip hranijo v Benetkah

Konklave in izvolitev

Po smrti Pija XII. se je hitro raznesla ideja o tako imenovanem »prehodnem papežu«. Neki novinar jo je opredelil s sledečimi besedami: »Pij XII. je bil velikan. Toda v zadnjih časih je dopustil, da se je število kardinalov zmanjšalo od 70 na 51 in med temi – ne da bi se pregrešili zoper spoštovanje – ni nobenega, ki bi ga dosegal. Zato se bodo po vsej verjetnosti kardinali odločili za izvolitev starejšega papeža, ki bo spet dvignil število kardinalov na 71, tako da bo izbral med tremi tisoči škofov najbolj razgledane in nadarjene može. Moral bo služiti kot miren vezaj med Pijem XII. in med papežem, ki bo v polni meri podedoval njegovo moč in delavnost.«

V primerjavi s papeškim konklavom leta 1922, ko trije kardinali niso pravočasno prispeli v Rim, ker se je konklave začel predpisno 10 dni po papeževi smrti; ali s papeškim konklavom leta 1939, ko so trije kardinali prispeli v Rim ravno zjutraj na začetek konklave, ki se je po novih pravilih začel 18 dni po papeževi smrti; so v tem konklavu vsi kardinali, ki so potovali, prispeli v Rim do 22. oktobra, torej že nekaj dni pred začetkom konklava, ki se je začel 16 dni po smrti Pija XII. Od 53 kardinalov volivcev sta bila zadržana samo dva: komunistični brezbožni vladi Madžarske in Jugoslavije sta onemogočili prihod v Rim kardinaloma Mindszentyju in Stepincu - prvi je bil v azilu na Ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti, drugi pa v hišnem priporu v domačem Krašiću. Obema bi oblasti dovolile odhod iz države, toda brez možnosti vrnitve - kar pa se jima je zdelo nečastno in nesprejemljivo. Newyorški kardinal Spellman, ki je ob smrti Pija XII. ravno potoval z ladjo proti New Yorku, se je izkrcal na Azorih in odletel z letalom v Rim, da je še pravočasno prispel na konklave.

Konklave za izvolitev naslednika papeža Pija XII., ki je umrl 9. oktobra 1958, je potekal od 25. do 28. oktobra 1958. Papež Janez XXIII. je bil izvoljen leta 1958 v štirih dneh. V enajstem glasovanju so kardinali 28. oktobra izvolili za papeža beneškega patriarha Angela Roncallija, ki je izvolitev kljub visoki starosti mirno sprejel v skladu s svojim geslom: "Pokorščina (prinaša) mir" - in si vzel papeško ime Janez XXIII. s preprosto razlago, da je tako bilo ime njegovemu očetu in da je sv. Janezu posvečena tudi župnijska cerkev v njegovi vasi.

To je bil za Pijem X. že drugi beneški patriarh, ki je postal papež v 20. stoletju; Jožef Sarto je bil izvoljen v konklavu 1903, po smrti Leona XIII.. Na koncu volitev po smrti asketskega in suhljatega Pija XII. v Vatikanu ni bilo pripravljenih ustreznih oblačil za čokato in obilno postavo, kot je bila Roncallijeva – nakar naj bi le-ta v svojem na hitro prirejenem in preozkem oblačilu zastokal: „Vsi so me želeli, razen krojačev.“ Številne anekdote - znane so tudi njihove različice - o Angelu Roncalliju pričajo o njegovi veliki priljubljenosti, pa tudi o zdravem smislu za šalo; to je bil pravzaprav odraz njegove globoke ponižnosti, plemenite duše in človeške topline. Prirojeni kmečki smisel za humor je žuborel iz njegove tesne povezanosti z Bogom. To se je pokazalo tudi v trenutku izvolitve v sobi poleg Sikstinske kapele, kamor se novoizvoljeni papež umakne ter se obleče v bela oblačila rimskega škofa. Nihče namreč ni računal, da mu ne bo prav nobena od treh sukenj, ki so jih krojači pripravili za bodočega papeža. Okoli stoječi so se v zadregi spogledovali in niso vedeli, kako iz zagate. Novi papež pa jih je smehljaje miril: »Jasno je, da krojači niso želeli, da bi bil jaz papež!«

Delovanje

Umestitev, kronanje in prevzem službe je bil med pontifikalno mašo na torek, 4. novembra 1958.

Polagoma je na veselje kardinalov, škofov, duhovnikov in vernikov, pa tudi drugih ljudi, z osebno prisrčnostjo, dobrovoljnostjo in prijaznostjo uspel osvojiti srca takorekoč celega sveta - ne le ljudstva, ampak tudi vladarjev. Papež Pij - njegov predhodnik - je bil sicer izredno priljubljen zlasti med Rimljani kot "Rešitelj Rima"; bil pa je v stiku z javnostjo aristokratsko zadržan in je navadno med fotografiranjem povzdignil roke ter uprl pogled kvišku; včasih tudi Janez, vendar je kot kmečki sin največkrat preprosto pogledal naravnost v kamero in se prijazno nasmehnil.

Kot prvi papež po letu 1870 je zapustil ozemlje Vatikana oziroma posesti, ki so pripadale papežu z Lateranskimi sporazumi. Izhod je namenil obisku zapornikov in jim povedal: »Ker ne morete do mene vi, sem jaz prišel do vas.« 

Sklic koncila

11. oktobra 1962 je Janez Dobri s slovesno mašo odprl 2. vatikanski vesoljni cerkveni zbor

Drugi vatikanski koncil (od 1962 do 1965) je odprl Janez XXIII., končal pa Pavel VI.

Tik pred začetkom koncila je Janez XXIII. odpotoval v romarski kraj Loreto – prvo potovanje z vlakom, ki ga je opravil kak papež po mnogih desetletjih. Želel je tam moliti za uspeh Vesoljnega cerkvenega zbora – in hkrati prelomiti 62 let staro zaobljubo. Leta 1900 je namreč Angel Roncalli kot mlad bogoslovec romal v Loreto, kjer so ga prostozidarji tistega večera tako hudo ozmerjali, da je ogorčeno zapisal v svoj dnevnik: »Blagoslovljena Madona Loretska! Častim te in te ljubim z vsem srcem. Obljubljam ti tudi, da ti bom vedno zvest kot dober bogoslovec v Rimu; vendar ti z obžalovanjem sporočam, da me tukaj ne boš nikoli več videla.«

Na začudenje svojih sodelavcev je manj kot devetdeset let po prvem vatikanskem koncilu sklical nov ekumenski koncil. Res je sicer, da so v srednjem veku bili koncili pogostejši; na splošno pa so mislili, da še ni potreben nov koncil. Ko mu je kardinal-sodelavec dejal, da bi ga bilo možno sklicati šele 1963, je on menil: "Potem ga pa skličimo kar 1962." Medtem ko je velika večina menila, da bi bilo za njegove priprave potrebnih morda celo deset let, je Janez objabil, da ga namerava sklicati že čez nekaj mesecev. Drugi vatikanski koncil je korenito preobrazil obraz katolištva.

O Janezu XXIII. lahko rečemo, da je poučeval in pridobival ljudi kot dober vaški župnik. S svojo preprosto vernostjo, zvestobi zdravim izročilom, pa tudi z odprtostjo znamenjem časa – koncilskim podanašnjenjem – je Cerkev približal svetu in osvajal ljudi ne glede na njihovo prepričanje – celo nevernike. Z odprtim srcem jih je spremljal na njihovi življenjski poti – in svet je to razumel in mu vračal z enakim zaupanjem. Lep odsev te očetovske skrbi odseva njegov kratki nagovor, ki ga je imel z okna svoje delovne sobe na večer odprtja drugega vatikanskega koncila, 11. oktobra 1962. Po sončnem zahodu so romarji v sprevodu prišli na Trg sv. Petra, kjer so iz številnih majhnih lučk oblkovali križ in papež jim je povedal to čudovito misel: "Poglejte gor proti nebu: nocoj je celo luna pohitela in napravila svoj svetlobni prizor, ko da nas boža. Ko se boste vrnili domov, pobožajte svoje otroke in jim recite: 'To je papeževo božanje'." "In če boste opazili kako solzo, ki bi jo bilo potrebno obrisati, spodbudno recite: ‘Papež je z vami še posebej v trenutkih, ko ste žalostni in vam je hudo.'”

Sprejemanje in izobčenje

Prvič po 400 letih od izobčenja Elizabete I. se je srečal s canterburyjskim nadškofom – prečastitega Geoffreyja Francisa Fisherja je gostil v Vatikanu 2. decembra 1960 in imel z njim enourni pogovor.

Papež Janez XXIII. je 3. januarja 1962 po doktrini Pija XII. iz leta 1949, ki je katolikom prepovedala podporo komunističnih režimov, izobčil Fidela Castra.

Anekdote

O njegovi priljubljenosti pričajo številne anekdote, ki razkrivajo, da je znal z zaupanjem v Boga in človeka najti izhod iz sleherne zagate in sicer mučne ali kočljive okoliščine obrniti tudi na šalo ravnaje se po zdravi kmečki pameti. Kljub temu se najdejo ljudje, ki se nad njegovim - ali drugih papežev - smislom za zdrav humor pohujšujejo; nič čudnega, saj globokoumnih šal ne zastopijo ljudje z nizkim inteligenčnim količnikom in glede takih zajedljivo pravi Shaw: "Čim ožje so pameti, tem širši so predsodki!"

Miren spanec

Neki novoposvečeni škof je Janezu XXIII. potožil, da mu breme njegove službe ne pusti mirno spati. Papež ga je dobrohotno miril in mu dejal, da se je po izvolitvi za papeža počutil enako. Nato pa se mu je v spanju prikazal angel varuh in ga vprašal: »Kdo vlada Cerkvi: ti ali Sveti Duh? Angelo, ne jemlji sebe tako resno.« »Od takrat« - je rekel papež - »spet mirno spim.«  Razumljivo, da je papeška služba prinesla s seboj nova bremena ter več vprašanj kot odgovorov zlasti v začetnih dneh papeževanja: “Pogosto se zbudim sredi noči in začnem razmišljati o perečih vprašanjih; rečem si, da bi o tem moral govoriti s papežem. Potem pa se spomnim, da sem ta papež jaz, in si rečem: ‘No, potem pa moram o tem govoriti z Jezusom’.”

Jackie

Ko je Vatikan obiskala prva dama Združenih držav Amerike Jacqueline Kennedy, je tuhtal, kako naj jo ogovori: »Mrs. Kennedy« ali »Jaqueline Kennedy« ali kako drugače. V trenutku srečanja pa jo je na veliko zabavo zbranih časnikarjev kratkomalo poklical: »Jackie!«. Po svoji duhovitosti in dobroti je slovel že dolgo poprej.

Jabolka

Kot apostolski nuncij v Parizu se je po službeni dolžnosti moral udeležiti tudi slavnostne večerje. Določen mu je bil sedež desno od gostiteljice, ki je bila žena nekega južnoameriškega veleposlanika; nosila je sicer osupljivo lepo, vendar globoko izrezano Diorjevo obleko, ki morda ni bila ravno najprimernejša v navzočnosti tako odličnih gostov, ki so se v zadregi presedali in radovedno strmeli v nuncija pričakovaje njegove graje; nastala je moreča tišina. Ko so postregli z glavno jedjo, je Roncalli vstal, pozdravil kot dekan diplomatskega zbora navzoče, nazdravil in šaljivo končal: "'Ni mi jasno, zakaj vsi gostje kar naprej buljijo vame, ubogega, starega grešnika, medtem ko niti ne opazijo, da je moja brhka soseda, naša očarljiva gostiteljica, od mene dosti mlajša in privlačnejša ...'" Omizje je izbruhnilo v krohot in stekel je sproščen pogovor.

Kot pomembna cerkvena osebnost pa je nuncij menil, da ne sme oditi brez nauka, ki pa ga je prihranil za konec, ko so postregli jabolka. Vzel je najlepše rdeče jabolko in ji ga ponudil. Ljudje so postali pozorni in slišali, kako je sramežljivo zavrnila: »Ne, hvala.« On pa je vztrajal in vljudno dejal: »Vzemite, prosim vas!« Ona pa začudena nad tako vsiljivostjo: »Zakaj neki?« On pa glasno: »Ker je Eva šele po tem, ko je pojedla jabolko, spoznala, da je gola.«

Plača

Neki škrlatnik je negodoval, češ da je po povišanju plače v Vatikanu neki delavec dobil enako vsoto kot kardinali. Papež je pri priči dal pojasnilo: »Ta zaposleni družinski oče ima deset otrok; upam, da jih kardinal nima.« 

Samo namestnik

Papež je obiskal rimsko cerkveno bolnišnico „Svetega Duha“. Prednica se je vljudno predstavila rekoč: „Sveti oče, jaz sem predstojnica 'Svetega Duha'.“ Na kar ji je papež odgovoril: „Ste pa res srečni! Jaz pa sem le namestnik Jezusa Kristusa na zemlji.“

Rimski papež

• 
  Drugi vatikanski koncil na vatikanskem novcu
• 
  Papež Janez Dobri 1959
• 
  Tudi kot papež je bil do vsakogar prijazen
• 
  Papež Janez XXIII. 1962 na sedia gestatoria in s papeško tiaro 1962
• 
  Papež Janez XXIII. 1959 v Castel Gandolfu
• 
  Papež Janez XXIII. 1962 na vatikanskem novcu

Bolezen, smrt in spomin

Mirovnik tudi v bolezni

Kardinal Loris Capovilla na obisku pri hudo bolnem papežu Janezu Dobremu

Že pred odprtjem drugega vatikanskega koncila je papež zaslutil, da z njegovim zdravjem nekaj ni v redu in opažal prve opozorilne znake bolezni na želodcu; taka huda bolezen je že bila prizadela nekatere člane njegove družine.. 23. septembra 1962 pa so zdravniki res ugotovili, da papež boluje za želodčnim rakom. Osem mesecev za tem je občasno krvavel iz želodca in se z velikim naporom redkeje pojavljal v javnosti; pa še tedaj je bil videti bled in izčrpan. Sam je v zvezi s tem o Veliki noči 1963 namignil na svoje težko zdravstveno stanje, ko je obiskovalcem rekel: "Kar se dogaja vsem ljudem, se bo morda kmalu zgodilo tudi papežu, ki vam danes govori."

Čeprav sam hudo bolan, se je vendarle ponudil za posredovanje med ameriškim predsednikom Johnom Kennedyjem in sovjetskim predsednikom Nikitom Hruščovom med kubansko raketno krizo oktobra 1962. Oba državnika sta pohvalila papeževo globoko predanost mirnemu reševanju mednarodnih sporov. Hruščov je kasneje poslal sporočilo prek Normana Cousinsa, v katerem je izrazil svoje najboljše želje za papeževo ozdravljenje. Janez XXIII. mu je poslal nazaj osebno natipkano sporočilo, v katerem se mu prisrčno zahvaljuje za pismo. Cousins je medtem odpotoval v New York in zagotovil, da bo Janez postal 'Osebnost leta revije „Time“' in tako je Janez XXIII. res postal prvi papež, ki je od revije Time prejel ta častni naziv; sledil mu je Janez Veliki leta 1994 in Frančišek leta 2013.

7. marca 1963, na praznik vseučiliščnega zavetnika sv. Tomaža Akvinskega, je papež obiskal Univerzo svetega Tomaža Akvinskega Angelicum in jo z motuproprijem Dominicanus Ordo povzdignil na stopnjo papeške univerze.

Balzanova nagrada

10. maja 1963 je v Vatikanu dobil obvestilo, da je prejel Balzanovo nagrado; svoje dosežke pa je pripisal petim papežem svojega življenja, vse od Leona XIII. pa do Pija XII.. 11. maja je italijanski predsednik Segni uradno podelil papežu Balzanovo nagrado za njegovo zavzemanje za mir. Med vožnjo v avtomobilu na uradno slovesnost je trpel zaradi hudih bolečin v trebuhu, vendar se je na vsak način hotel srečati s Segnijem v Kvirinalski palači, da bi tam prejel nagrado. Ni je hotel zasebno prejeti v Vatikanu, češ "da bi bila žalitev častiti papeža na posmrtnih ostankih križanega svetega apostola Petra." To je bil papežev zadnji odhod iz Vatikana.

Potuhnjena bolezen pa je nezaustavljivo napredovala; pri svojem zadnjem javnem nastopu je v sredo, dne 24. maja, s pojemajočim glasom to tudi brez okolišanja povedal stotisočglavi množici zbrani na Trgu svetega Petra, ki je molila za njegovo zdravje:

„Ne skrbite toliko zame. Pripravljen sem se podati na veliko potovanje. Kovčke imam spakirane in lahko odidem kadarkoli.“

Prejem svete popotnice

25. maja 1963 je papež pretrpel še eno krvavitev in potreboval več transfuzij krvi, vendar je rak predrl želodčno steno in kmalu se je pojavil peritonitis. Zdravniki so se posvetovali in Janezu XXIII. je njegov pomočnik Capovilla odkrito sporočil, da mu zemeljska znanost ne more nič več pomagati; obiskali so ga tudi vsi njegovi še živi bratje in sestre. 31. maja mu je vročina poskočila na 42˚Celzija in ga je bolezen priklenila na posteljo. Vatikanski državni tajnik Van Lierde mu je bil prišel podelit svete zakramente za umirajoče. Papež je takrat še zadnjič spregovoril:

"Imel sem veliko milost, da sem se rodil v krščanski družini, skromni in revni, v kateri pa je vladal strah Gospodov. Moj čas na Zemlji se bliža koncu. Toda Kristus živi naprej in nadaljuje svoje delo v Cerkvi. Duše, duše, ut omnes unum sint."

Van Lierde mu je tedaj podelil bolniško maziljenje Ker je bil preveč ginjen, je Lierde pomešal vrstni red in papež mu je prijazno pomagal, da se je držal predpisanega reda.

Smrt in pogreb

Truplo Janeza Dobrega vozijo v Baziliko sv. Petra

Prvotna grobnica (do 2000) papeža Janeza XXIII. v Vatikanskih jamah

Rak je opravil svoje in začel se je smrtni boj, ki je trajal 91 ur. Papež Janez XXIII. je umrl zaradi notranjega vnetja, ki ga je povzročila perforacija želodca, 3. junija 1963 ob 19:49 po krajevnem času v starosti 81 let. Končalo se je njegovo uspešno, vendar sorazmerno kratko papeževanje štirih let, sedmih mesecev in šestih dni. Umrl je na samo Binkoštno nedeljo ravno takrat, ko se je na Trgu svetega Petra končala zanj maša, ki jo je daroval kardinal Traglia. Kardinal-kamerleng - nadškof Centoz je uradno in obredno ugotovil in razglasil smrt; navzoči pa so molili za pokoj njegove duše. Ko so nato sobo razsvetlili, so ljudje vedeli, da je umrl njihov ljubljeni duhovni nadpastir.

Pet minut po papeževi smrti je Vatikanski radio skupaj z italijanskimi postajami sporočil novico o papeževi smrti v 30 jezikih posebej poudarivši papežev koncilski prispevek in splošno žalost zaradi izgube ponižnega in prijaznega duhovnega pastirja ter končal z izredno pohvalo:

Die Botschaft über den Tod des Papstes

Sporočilo o papeževi smrti

„Er besuchte die Gefangenen, die Kranken, die Kinder, die Demütigen und begab sich mitten unter das Volk. Er schenkte der Menschheit die Enzykliken ‚Mater et Magistra‘ und ‚Pacem in Terris‘. Für ihn, der in der Kirche den ökumenischen Geist neu belebte und unter den Menschen Gefühle der Güte und Brüderlichkeit weckte, erflehen die Gläubigen und die gesamte Christenheit die ewige Glückseligkeit, die Christus den Erbauern des Friedens verheissen hat.“

„Obiskoval je zapornike, bolnike, otroke, zapostavljene in se podal med ljudi. Človeštvu je podaril okrožnici ‚Mater et Magistra‘ ter ‚Pacem in Terris‘. Zanj, ki je znova poživil v Cerkvi ekumenski duh in spodbudil med ljudmi občutek dobrote in bratstva, želijo izprositi verniki in celotno krščanstvo večno blaženost, ki jo je obljubil Kristus usmiljenim in miroljubnim.“

Italijanska vlada je razglasila tri dni žalovanja z zastavami na pol droga in z zaprtjem pisarn in šol.General Franko je najavil desetdnevno žalovanje;Filipini devetdnevno; Brazil petdnevno; Portugalska, Paragvaj in Guatemala sta razglasila tridnevno žalovanje za rajnim Janezom Dobrim; Kongo pa je razglasil en dan spomina.

Pogrebna maša je bila 6. junija v Baziliki sv. Petra ob navzočnosti kardinalov, diplomatskega zbora in številnih vernikov; pokopan pa je v Vatikanskih jamah, čeprav je nekdaj izrazil željo, da bi bil najraje pokopan v Lateranski baziliki.

Dva venca ob njegovem grobu so darovali zaporniki zapora »Regina Coeli« v Rimu in zapora »Mantova« v Veroni. 22. junija 1963, dan po svoji izvolitvi, je njegov prijatelj in naslednik Pavel VI. molil na njegovem grobu. Grobnica Janeza XXIII. Je bila do 2000 v bližini groba papeža Pija X..

Spomin

Relikvije - izredno dobro ohranjeno truplo Janeza XXIII.

Kanonizacijo papežev Janeza Dobrega in Janeza Pavla Velikega je vodil 27. aprila 2014 Frančišek.

»Dobrega papeža Janeza«, kot so ga mnogi klicali, je papež Janez Pavel II. leta 2000 razglasil za »blaženega«, kar je zadnji korak pred razglasitvijo za svetnika. Ob beatifikaciji so njegove posmrtne ostanke prenesli iz prvotnega groba v katakombah pod baziliko svetega Petra bližje oltarju ter ga izpostavili v javno češčenje.

Ugotovili so, da je bilo njegovo telo izjemno dobro ohranjeno, kar nekateri pripisujejo balzamiranju in pomanjkanju kisika v zapečateni trojni krsti, drugi pa čudežu, za kar so ga brez dvoma imeli številni oboževalci.

Kot zanimivost lahko omenimo, da je bil isti grob pozneje uporabljen za pokop papeža Janeza Pavla II.. Po njegovi prestavitvi ob beatifikaciji bliže grobu apostola Petra pa so po lastni želji vanj pokopali zaslužnega papeža Benedikta XVI.

Češčenje je opazno tudi pri drugih kristjanih, tako na primer pri anglikancih; pa tudi številne protestantske skupnosti ga častijo kot spodbujevalca ekumenizma in cerkvenega prenovitelja.

Godovni dan papeža Janeza XXIII. je v Katoliški Cerkvi 11. oktober – začetek Drugega vatikanskega koncila. Anglikanski in protestantski kristjani pa obhajajo njegov god na dan njegove smrti dne 3. junija, ali pa naslednjega dne.

Glej tudi

• Seznam papežev
• Seznam italijanskih kardinalov
• Seznam svetnikov

Nadaljnje branje

(slovensko)

• Silvester ČUK: Blaženi Janez XXIII. (1881-1963). (Pričevalec evangelija). Ognjišče, 2008, leto 44, št. 10, str. 36.

Zunanje povezave

(slovensko)

• God sv. papeža Janeza XXIII. | Katoliška cerkev
• Sveti Janez XXIII. (Dobri) – papež – Svetniki, mučenci in blaženi
• Sv. Janez XXIII. – Dobri papež - Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
• Sveti Janez XXIII.: Papež Janez Dobri, sklical 2. vatikanski koncil - Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
• Prevetritev Cerkve po navdihu sv. papeža Janeza XXIII. | Družina – vsak dan s teboj
• Sv. Janez 23. – papež Janez Dobri
• Danes je god sv. papeža Janeza XXIII. - Bakos
• Ognjišče: Blaženi Janez XXIII. (1881-1963)
• Papeži, katerim s(m)o se smejali - Domovina

(hrvaško)

• ‘Dobri papa’ sv. Ivan XXIII. Papa Dobri osvojio je cijeli svijet svojom dobrotom, jednostavnošću i smislom za humor
• ‘Dobri papa’ sv. Ivan XXIII. | Kuća susreta Tabor
• SVETI IVAN XXIII. Papa mira i ekumenizma | HKM
• Sveti papa Ivan XXIII. – VJERA I DJELA
• Sveti papa Ivan XXIII. Mirotvorac - Vatican News
• Ivan XXIII., sv.. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2025.
• Dobri papa Ivan XXIII. i reforma Katoličke crkve - 1958. | Povijest.hr
• Papa Ivan XXIII: rezultati aktivnosti - History

(angleško)

• 2009 Pope John XXIII Regional High School 28 Andover Road, Sparta, NJ 07871 973.729.6125/Visoka šola Janez XXIII, Sparta, ZDA
• News about Pope John XXIII/Novice o papežu Janezu XXIII.
• Almost a saint/On je že svetnik
• Official Biography of Pope John XXIII/Uradni vatikanski življenjepis papeža Janeza XXIII.
• From L'Osservatore Romano, Weekly Edition in English 6 September 2000/L’Osservatore Romano o beatifikaciji
• Radio Vatican: Saint John XXIII: a witness to his last words
• Homily in English, French and Italian from Holy Father John Paul II by beatification of John XXIII, Pius IX/Homilija svetega očeta Janeza Pavla II. ob beatifikaciji Janeza XXIII. v angleščini, francoščini in italijanščini

(italijansko)

• La Vita di Papa Giovanni XXIII - Storia del Papa Buono di Sotto il Monte: il Santo della speranza e della pace
• Biografia di Sua Santità Giovanni XXIII | Giovanni XXIII Libreria Editrice Vaticana/ Življenjepis v 5 jezikih: en es it pl pt
• L’Unità: Chi era Giovanni XXIII, il Papa Buono che fece la rivoluzione 60 anni dalla morte
• Il Papa Buono, Giovanni XXIII/ Diretta film, la morte del Santo Padre: regia di Ricky Tognazzi con Bob Hoskins nei panni del Santo Padre. Matteo Fantozzi
• «Papa Giovanni, maestro del camminare insieme» - Santuario Papa Giovanni XXIII
• «Si vede, si sente che voi siete bergamaschi» - Santuario Papa Giovanni XXIII Il 26 aprile 1981 Giovanni Paolo II visitò Sotto il Monte, un pellegrinaggio nella terra di Papa Giovanni XXIII
• Il pronipote di papa Giovanni: "A mio nonno diceva: vivo in una gabbia dorata" - Famiglia Cristiana
• La vita militare di Papa Giovanni XXIII Adolfo Zamboni
• Frasi di Papa Giovanni XXIII: le migliori solo su Frasi Celebri .it
• San Giovanni XXIII (Angelo Giuseppe Roncalli): il Papa buono
• GIOVANNI XXIII (santo): Cronaca di un'amicizia. - Messaggi Don Orione
• Un anno fa la storica peregrinatio del corpo di Giovanni XXIII - Vatican News

(madžarsko)

• XXIII. János pápa – Egy ember, aki engedte, hogy az Úr vezesse | Magyar Kurír - katolikus hírportál
• Szent XXIII. János, a jó pápa | Magyar Kurír - katolikus hírportál
• XXIII. János pápa: Egy lélek naplója | Magyar Kurír - katolikus hírportál
• XXIII. János pápa: Mater et magistra (1961) | Társadalomformálás
• PACEM IN TERRIS - www.katolikus.hu
• Pacem in terris, XXIII. János pápa enciklikája az igazságon, igazságosságon, szereteten és szabadságon felépítendő békéről a nemzetek között 1963. november 4. | John XXIII hu
• Szent XXIII. János fergeteges humora

(nemško)

• Hubert Gaisbauer: Vor 50 Jahren starb Papst Johannes XXIII. - religion.ORF.at
• Johannes XXIII. - ein Papst mit christlicher Spiritualität und Humor | Plattform "Wir sind Kirche"
• Vor 140 Jahren wurde Papst Johannes XXIII. geboren - DOMRADIO.DE
• Berühmte Anekdoten über Päpste: 7 faszinierende Geschichten 2025
• Witze und Anekdoten von Heiligen und Päpsten
• Sammlung: Anekdoten über Päpste: heiter bis humorvoll - Niederösterreich | Kirche bunt
• "Ich verspreche Ihnen, nichts Anstößiges zu tun" - katholisch.de
• Ein Papst lacht? - Ausgewählte Anekdoten über Johannes XXIII. - Kirche zum Mitreden
• Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel" DOMRADIO.DE

(francosko)

• Jean XXIII, le Pape qui aimait plaisanter
• Jean XXIII (1881-1963) - Émile ROUSSEAU
• Les dix bons mots du pape le plus drôle de l’histoire
• Jean XXIII : biographie du pape à l'origine du concile Vatican II
• Jean XXIII : biographie du pape à l'origine du concile Vatican II
• Vie et oeuvre du bon pape Jean XXIII - Hozana
• Pape Jean XXIII (1881-1963) : biographie courte, actualités, info
• Biographie d'ANGELO JEAN XXIII, RONCALLI (1881-1963) pape (1958-1963) - Encyclopédie Universalis
• Tout sur Jean XXIII - Biographie de Jean XXIII
• Saint Jean XXIII, le père du Concile Vatican II — Doyenné 05 / Haut-Doubs Forestier
• Portrait du bon Pape Jean XXIII par le cardinal Paul Poupard - Diocèse de Paris
• Compilhistoire - Jean XXIII
• Quel est le nom des 5 derniers papes ? - Jour du Seigneur
• Pourquoi le pape Jean XXIII était-il important ? - Expliquant.com
• JEAN XXIII le PAPE iniitié
• « Jean XXIII, le Pape du Concile » – Par M. l’Abbé Francesco Ricossa | Catholiques de France
• 9.mini_retraite_le_bon_pape_jean_xxiii.pdf
• Jean XXIII, un homme sous le souffle de l'Esprit saint
• 1000 Raisons de Croire – Le bon pape, saint Jean XXIII (+1963)
• Sacerdotii Nostri Primordia (1er août 1959) | Jean XXIII
• Que veut dire “aggiornamento” ?
• Jean XXIII - France Of Honor
• Jean XXIII, un conservateur révolutionnaire
• HUMOUR : Top 8 des meilleures blagues des papes
• Jean XXIII, souvenirs de jeunesse
• Les papes les plus célèbres : 7 figures marquantes de l’histoire
• Anecdotes insolites sur les papes : 7 histoires surprenantes à découvrir –
• L'histoire des papes, épisode 1 – Quand Jean XXIII fit trembler Regina Coeli - Entrevue
• JEAN XXIII (pape; Encyclopedie universelle)
• Jean XXIII, le pape du Concile, curé de proximité et fin diplomate | HuffPost Nouvelles
• Retour sur le pontificat du pape Jean XXIII | Eglise Catholique Romaine Genève

Film

(angleško)

• The Good Pope: John XXIII - Full Movie by Film&Clips
• Pope John XXIII takes possession of St John Lateran, his cathedral as Bishop of Rome 1958 Caeremoniale Romanum
• Pope John XXIII is mourned 1963

(italijansko)

• Papa Giovanni - Film.it

(francosko)

• Jean XXIII: Un Pape Moderne Qui a Mis les Pauvres au Cœur de l'Église | SLICE HISTOIRE | DOC COMPLET
• Le Bon Pape Jean XXIII

(špansko)

• Película El Santo Padre Juan XXIII FUNDACION PAZ Y AMOR MISERICORDIOSO 20. jun 2014

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik:  Paolo Emilio Bergamaschi	Naslovni škof Areopolija 3. marec 1925 – 30. november 1934	Naslednik:  Michael Joseph Keyes (maristi) SM
Predhodnik:  /	apostolski vizitator v Bolgariji 16. marec 1925 – 16. oktober 1931	Naslednik:  /
Predhodnik:  /	apostolski delegat v Bolgariji 16. oktober 1931 – 30. november 1934	Naslednik:  Giuseppe Mazzoli (nadškof)
Predhodnik:  Carlo Margotti	naslovni nadškof Mesembrije 30. november 1934 – 12. januar 1953	Naslednik:  Silvio Oddi
Predhodnik:  Carlo Margotti	apostolski delegat v Grčiji 30. november 1934 – 23. december 1944	Naslednik:  Giovanni Mariani
Predhodnik:  Angelo Rotta	apostolski delegat v Turčiji 30. november 1934 – 23. december 1944	Naslednik:  Alcide Giuseppe Marina (lazaristi) CM
Predhodnik:  Carlo Margotti	apostolski upravitelj v Carigradu 30. november 1934 – 23. december 1944	Naslednik:  Alcide Giuseppe Marina CM
Predhodnik:  Valerio Valeri	Apostolski nuncij v Franciji 23. december 1944 – 12. januar 1953	Naslednik:  Paolo Marella
Predhodnik:  Carlo Agostini	Beneški patriarh 15. januar 1953 – 28. oktober 1958	Naslednik:  Giovanni Urbani
Predhodnik:  Pij XII.	Papež 28. oktober 1958 – 3. junij 1963	Naslednik:  Pavel VI.