Mohamed Mosadek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mohamed Mosadek
Portret
60. in 62. Predsednik vlade Irana
Na položaju
21. julij 1952 – 19. avgust 1953
MonarhMohammad Reza Pahlavi
NamestnikAhmad Zirakzadeh
PredhodnikAhmad Qavam
NaslednikFazlollah Zahedi
Na položaju
28. april 1951 – 16. julij 1952
MonarhMohammad Reza Pahlavi
NamestnikHossein Fatemi
PredhodnikHossein Ala'
NaslednikAhmad Qavam
Predsednik Narodne fronte
Na položaju
1. januar 1949 – 5. marec 1967
NamestnikKarim Sanjabi
Predhodnikustanovitelj
NaslednikKarim Sanjabi
Poslanec Iranskega parlamenta
Na položaju
1. maj 1920 – 19. avgust 1953
Volilna enotaTeheran
Osebni podatki
Rojstvo1880[1][1][…]
Teheran
Smrt5. marec 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[3][2]
Ahmadabad-e Mosaddeq[d]
Politična strankaPredsednik Narodne fronte
ZakonciZia os-Saltane (1901–1965)
Otroci5
Alma materSciences Po
University of Neuchâtel
Poklicpolitik, diplomat, pisatelj
Verska opredelitev
Islam
PodpisMohammad mossadegh Signature.svg

Mohamed Mosadek (perzijsko محمد مصدق; IPA: [mohæmˈmæd(-e) mosædˈdeɣ]), iranski politik, * 16. junij 1882, Teheran, Perzija, † 5. marec 1967, Ahmadabad-e Mosaddeq, Iran.

Mosadek je bil demokratično izvoljeni[4][5][6] predsednik vlade Irana med letoma 1951 in 1953, ko je bila njegova vlada z državnim udarom pod vodstvom ameriške CIA in britanske MI6 zrušena.[7][8]

Bil je pisec, javni funkcionar, odvetnik in izstopajoč član iranskega parlamenta. Njegova vlada je vpeljala vrsto socialnih in političnih reform za socialno varnost, najemnine in lastništvo zemlje.[9] Najbolj odmevna reforma je bila nacionalizacija iranske naftne industrije, ki je bila pod upravo Združenega kraljestva od leta 1913 preko družbe Anglo-Persian Oil Company (APOC/AIOC, kasneje British Petroleum in BP).[10]

Iranci so v Mosadeku videli glavnega nosilca sekularne demokracije in upora proti tuji dominaciji v iranski moderni zgodovini. 19. avgusta 1953 je CIA organizirala in izpeljala državni udar na prošnjo MI6. Namesto Mosadeka so na čelo države postavili iranskega generala Fazlollaha Zahedija.[11] Udar je na Zahodu znan kot Operacija Ajax[12] po kodi CIA, v Iranu pa kot 28 Mordad 1332, po datumu na iranskem koledarju.[13] Mosadek je bil tri leta zaprt v samici, nato do smrti v hišnem priporu in pokopan doma.[14][15][16][17]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Swartz A. Open Library — 2005.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  4. Andrew Burke, Mark Elliott & Kamin Mohammadi, Iran (Lonely Planet, 2004; ISBN 1740594258), p. 34.
  5. Cold War and the 1950s (Social Studies School Service, 2007: ISBN 1560042931), p. 108.
  6. Loretta Capeheart and Dragan Milovanovic, Social Justice: Theories, Issues, and Movements (Rutgers University Press, 2007; ISBN 0813540380), p. 186.
  7. James Risen (2000). "SECRETS OF HISTORY The C.I.A. in Iran THE COUP First Few Days Look Disastrous". nytimes.com. 
  8. Stephen Kinzer, John Wiley; David S. Robarge (12 April 2007). "All the Shah's Men: An American Coup and the Roots of Middle East Terror". Central Intelligence Agency. 
  9. Christopher de Bellaigue (22 July 2012). "Patriot of Persia: Muhammad Mossadegh and a Tragic Anglo-American Coup". Washington Post. Pridobljeno dne 23 July 2012. 
  10. Daniel Yergin, The Prize: The Epic Quest for Oil, Money and Power (ISBN 9781439110126).
  11. James Risen (16 April 2000). "Secrets of History: The C.I.A. in Iran". The New York Times. Pridobljeno dne 3 November 2006. 
  12. Dan De Luce (20 September 2003). "The Spectre of Operation Ajax". London: Guardian Unlimited. Pridobljeno dne 3 November 2006. 
  13. Mark Gasiorowski; Malcolm Byrne (22 June 2004). "Mohammad Mosaddegh and the 1953 Coup in Iran". National Security Archive. Pridobljeno dne 3 November 2006. 
  14. Abrahamian, Ervand, Iran Between Two Revolutions by Ervand Abrahamian, (Princeton University Press, 1982), p.280
  15. Mossadegh – A Medical Biography by Ebrahim Norouzi
  16. Persian Oil: A Study in Power Politics by L.P. Elwell-Sutton. 1955. Lawrence and Wishart Ltd. London
  17. Eccentric Nationalist Begets Strange History, The New York Times 7 December 2009.