Mihail Sergejevič Gorbačov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mihail Sergejevič Gorbačov (1987)

Mihail Sergejevič Gorbačov (rusko Михаи́л Серге́евич Горбачёв, IPA: [gərbəˈtɕof]), ruski politik, predsednik Sovjetske zveze 1985 - 1991, * 2. marec 1931, Privolno v pokrajini Stavropol, Rusija.

Med leti 1946 in 1950 je bil tovarniški delavec, nato je v Moskvi študiral pravo. Od leta 1970 do 1978 je bil prvi sekretar partije za stavropolsko območje. Po smrti Konstantina Černenka je bil izvoljen za generalnega sekretarja zveze komunističnih partij socialistične republike Rusije.

Leta 1970 je postal sekretar Stavropolske pokrajine. Leta 1978 se je preselil v Moskvo in prevzel oddelek za kmetijstvo v sekretariatu CK. Leta 1985 Gorbačova ni bilo mogoče več prezreti. Kot novi generalni sekretar je odločno nadeljeval politiko. Leta 1987 je podpisal pogodbo z Ronaldom Reaganom za razorožitveni sporazum v Beli hiši in umaknil sovjetske čete iz Afganistana. V primerjavi z reformami ki jih je moral Gorbačov šele izvesti, če je hotel Sovjetsko zvezo popeljati iz hude gospodarske in politične krize je moral uvesti zgolj prve, uvodne vaje. 1979 je postal član Politbiroja. Večkrat je potoval v tujino na politična srečanja. Po smrti Konstantina Černenka je postal generalni sekretar komunistične partije; to je bilo 11. marca 1985. Tako je postal prvi vodja partije, ki je bil rojen po letu 1917. Poskušal je reformirati partijo in ekonomski trg v državi z uvedbo programov Glasnost, Perestrojka, in Uskorenije. Leta 1986 je obiskal Slovenijo. Na Brdu pri Kranju se je srečal z takratnim predsednikom CK ZK Slovenije Milanom Kučanom in tudi z gen dir. RTV Slovenije Vladislavom Janžičem.

Januarja 1987 je začel kritizirati državo. Na 19. partijski konferenci junija 1988, ki se je spremenila v senzacijo, je razglasil prelomne reforme političnega sistema. Leta 1990 je bil je bil izvoljen za prvega izvršnega predsednika. In tistega leta je tudi začela razpadati Sovjetska zveza, odcepile so se naslednje države: Estonija, Latvija, Litva, Moldavija, Gruzija, Ukrajina, Armenija in Azerbajdžan. Nekateri politiki so ga celo hoteli umakniti z oblasti. Gorbačov je preživel tri dni v hišnem priporu. A so ga po teh treh dneh spustili in ga vrnili na oblast. A je tisto leto že odstopil. In Sovjetska zveza je uradno razpadla. Leta 1992 je ustanovil Fundacijo Gorbačov, leto kasneje pa Mednarodni zeleni križ. Leta 1996 je znova poskušal na volitvah, a je dobil le en odstotek glasov. Trenutno živi sam v Moskvi, saj je njegova žena Raisa leta 1999 umrla zaradi levkemije. Je ateist, čeprav je bil vzgojen v ortodoksnem ruskem okolišu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]