Enver Hoxha

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Enver Hoxha
Portret
voditelj (generalni oz. prvi sekretar) Komunistične partije Albanije (od 1948 Albanske stranke dela)
Na položaju
8. november 1941 – 11. april 1985
Naslednik Ramiz Alia
Osebni podatki
Rojstvo 16. oktober 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2]
Gjirokastër County[d]
Smrt 11. april 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[3][1][2] (76 let)
Tirana[4]
Narodnost Albanec
Politična stranka Albanska stranka dela (PPSH)
Zakonci Nexhmije Hoxha
Otroci Ilir Hoxha
Sokol Hoxha
Pranvera Kolaneci
Poklic politik
Verska opredelitev
ateist
Podpis Signature of Enver Hoxha.png

Enver Halil Hoxha [enver halil hodža], albanski politik in diktator, * 16. oktober 1908, Gjirokastra, Albanija (tedaj Osmansko cesarstvo), † 11. april 1985, Tirana, Albanija.

Hoxha je bil voditelj Albanije od konca druge svetovne vojne do svoje smrti leta 1985.

Življenje in vladavina[uredi | uredi kodo]

Hoxha je bil rojen v Gjirokastru na jugu Albanije kot sin potujočega trgovca z oblačili. Njegov stric Hysen Hoxha je bil borec za neodvisnost Albanije, do katere je prišlo, ko je bil Enver star štiri leta. Študij je začel na gjirokastrskem liceju, ga nadaljeval na francosko govorečem Albanskem narodnem liceju ter po letu 1930 na Univerzi v Montpellierju na fakulteti za naravoslovje. V letih 1935 in 1936 je bil zaposlen na albanskem konzulatu v Bruslju. Po povratku v domovino je nekaj časa delal kot učitelj.

Med drugo svetovno vojno je bil dejaven v albanskem narodnoosvobodilnem gibanju. Že 1941 je bil na ustanovnem kongresu Komunistične partije Albanije izvoljen za njenega (od 1943 generalnega) sekretarja. Kot voditelj albanskega osvobodilnega gibanja, v veliki meri naslonjenega na jugoslovansko, ki mu je sledil, je leta 1944 postal predsednik začasne albanske vlade ter hkrati obrambni in zunanji minister (do leta 1954, ko se je s teh funkcij umaknil). Ohranil je le funkcijo prvega sekretarja KP Albanije (po letu 1948 preimenovane v Albansko stranko dela) in predsednika Demokratične fronte ter vrhovnega poveljnika oboroženih sil.

Ob sporu Stalina in njegovih vzhodnoevropskih satelitov z Jugoslavijo se je prvi postavil na sovjetsko in protijugoslovansko stran. Proglasil se je za strogega anti-revizionista; po Stalinovi smrti je, nezadovoljen nad politiko Hruščova, počasi pretrgal vezi s Sovjetsko zvezo in se naslonil na Ljudsko republiko Kitajsko. Tudi ta zveza je iz različnih vzrokov postopoma propadla in Albanija je bila pahnjena v mednarodno osamo.

Hkrati je postala njegova vladavina izrazito avtoritarna. Albanska delavska stranka, ki jo je vodil, je imela vse vzvode oblasti, čemur je pripomogla albanska tajna policija Sigurimi. Vzporedno z uvajanjem enega najbolj izpopolnjenih kultov osebnosti v zgodovini je Hoxha svoje videnje dogajanj in sporov na svoji politični poti opisoval v številnih svojih knjigah. Država je imela popoln nadzor nad mediji in politična opozicija je bila zatirana. Že kmalu po drugi svetovni vojni se je v državi pričela protireligijska kampanja, usmerjena sprva predvsem proti katolikom. Leta 1967 je prerasla v nasilno ofenzivo, ki jo je delno navdihnila kitajska kulturna revolucija. Albanija je bila razglašena za ateistično državo, vsakršno versko udejstvovanje je bilo prepovedano, mošeje in cerkve pa so bile preurejene v posvetne objekte. Po drugi strani sta se pod Hoxhevim vodstvom močno izboljšala položaj žensk v družbi in izobrazba prebivalstva. Država je bila razmeroma samozadostna, a revna in gospodarstvo je stagniralo.

V zadnjih letih vladavine mu je pričelo močno pešati zdravje. Po njegovi smrti je večino ključnih funkcij v državi in partiji prevzel njegov izbrani naslednik Ramiz Alia, ki je nadaljeval Hoxhev totalitarni režim z nekaterimi manjšimi reformami. Tranzicija v demokratično družbo se je zgodila šele v začetku 90. let 20. stoletja, več let po njegovi smrti. Njegov kip v nadnaravni velikosti v Tirani so zrušili leta 1991 v množičnih demonstracijah.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]