Charles de Gaulle

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Charles de Gaulle
Portret
Charles de Gaulle
Rojstvo Charles André Joseph de Gaulle Maillot
22. november 1890({{padleft:1890|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2]
Lille[1][3][4]
Smrt 9. november 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2] (79 let)
Colombey-les-Deux-Églises[d]
Državljanstvo Flag of France.svg Francija
Poklic častnik, državnik, pisec spominov, Vojaški teoretik, politik, vojaška osebnost
Podpis Charles de Gaulle Signature 2.svg

Charles André Joseph Marie de Gaulle O tem zvoku izgovor , francoski general in državnik * 22. november 1890, Lille, Francija9. november 1970, Colombey-les-deux-Églises, Francija.

Grob Charlesa de Gaulla in njegove žene Yvonne, Colombey-les-deux-Eglises

Pogosto, še posebej v Franciji, je imenovan kar preprosto général de Gaulle, med prijatelji pa mon général.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Pred drugo svetovno vojno je bil najbolj znan kot taktik tankovskih bitk in zagovornik zgoščene uporabe oklepnih in letalskih enot. Šolal se je na sloviti francoski vojaški šoli École de Guerre v Parizu. Leta 1919 je sodeloval proti sovjetski Rdeči armadi na Poljskem. Po okupaciji Francije s strani nemškega tretjega rajha leta 1940 je odšel v London in od tam vodil francoski upor proti Nemcem. Poveljeval je Francoskim svobodnim silam, bil pa je tudi na čelu začasne francoske vlade med letoma 1944 in 1946.

Leta 1958 je bil naprošen, da sestavi novo vlado. Bil je pomemben tvorec nove ustave in prvi predsednik Pete republike med letoma 1958 in 1969. Njegova miselnost je imela odločilen vpliv na poznejšo francosko politiko. Zavzemal se je za združeno Evropo, neodvisno od ZDA. Ukinil je oporišča NATA v Franciji. Otoplil je odnose Francije z Zvezno republiko Nemčijo, s kanclerjem Konradom Adenauerjem sta postala dobra prijatelja (oba sta sovražila nacizem).

Bil je resnično velik državnik, razdajal se je za svoj narod in svojo domovino Francijo. Ni se gmotno okoriščal na svojem položaju, živel je skromno. Po vojni je kupil staro kamnito kmečko hišo s posestvom v Colombeyu-les-deux-Eglises in jo obnovil. V njej je skupaj z ženo in njemu tako ljubimi štirinožnimi prijatelji preživel verjetno najlepša leta svojega življenja. Tam je tudi umrl. Tudi pokopan ni hotel biti med slavnimi v Parizu, čeprav bi si to več kot zaslužil, ampak med svojimi sovaščani. Njegov nagrobnik je skromen in preprost, nobenega granita ali marmorja.

Njegovo hišo so dediči podarili in je sedaj v njej muzej.

Znana sta tudi njegova aforizma: »Več ko poznam ljudi in bolj ko jih spoznavam, rajši imam pse.« in »Pokopališča so polna nenadomestljivih ljudi.«.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]