Jaltska konferenca
Jaltska konferenca (tudi Krimska konferenca in s tajnim imenom Argonavtska konferenca) je bilo srečanje in zasedanje v vojnem času med 4. in 11. februarjem 1945 vodilnih mož ZDA, Združenega kraljestva ter Sovjetske zveze – predsednika ZDA Roosevelta, premierja Velike Britanije, Churchilla ter premierja SZ Stalina.
Konferenca[uredi | uredi kodo]
4. februarja 1945 so se Veliki trije, Roosevelt, Churchill, Stalin, sestali v Jalti na Krimskem polotoku. To je bila druga od treh konferenc v vojnem času pod okriljem zavezniških sil in njihovih voditeljev. Predhodna ji je bila Teheranska konferenca leta 1943, jaltski pa je sledila Potsdamska konferenca, pri kateri je Harry S. Truman nadomestil Roosevelta, ki je umrl aprila 1945.
Sovjetski voditelj Stalin, ki je vztrajal pri dejstvu, da mu je zdravnik odsvetoval vsakršna daljša potovanja, je nasprotoval Rooseveltovi pobudi, da se srečajo v Sredozemlju.[1] Vztrajal je pri predlogu, da zasedajo v kraju Jalta ob Črnem morju na Krimu. Vsak voditelj je že imel pripravljene predloge za srečanje: Roosevelt je prosil za Sovjetsko pomoč v ameriški vojni na Tihem oceanu proti Japonski, Churchill je pritiskal s predlogom za svobodno izbiro in demokratične ljudske vlade v Vzhodni Evropi (še posebej glede Poljske); Stalin pa je zahteval sovjetsko vplivno območje v Vzhodni Evropi kot nujno dejstvo za zagotovitev narodne varnosti Sovjetske zveze.
Poleg tega so se vsi trije voditelji trudili, da bi osnovali načrt za vodenje povojne Nemčije. 1943. je William Christian Bullitt ml. oblikoval tezo o »dotoku Rdeče amebe v Evropo«. Frontna črta je konec decembra ostajala v Rusiji, vendar so bile avgusta 1944. sovjetske sile že znotraj Poljske in nekaterih predelih Romunije in neusmiljeno napredovale proti zahodu.[2] V času konference je bil maršal Georgij Žukov oddaljen 64 kilometrov (40 milj) od Berlina. Stalinova vloga na konferenci je bila ena izmed tistih, za katero je mislil, da je tako močna, da bo lahko pogojila sklepne točke konference. Še več, Roosevelt je med drugim upal na Stalinovo privolitev ter udeležbo v Združenih narodih. Glede na sovjetski načrt o vzhodni Evropi, je bila Poljska ena glavnih tem; Stalin je sovjetski položaj opisal naslednje:
| “ | Za rusko prebivalstvo vprašanje Poljske ni le vprašanje časti, ampak tudi vprašanje varnosti. Tekom zgodovine je bila Poljska koridor, skozi katerega je sovražnik vpadal v Rusijo. Dvakrat v zadnjih tridesetih letih so naši sovražniki, Nemci, vpadli ravno skozi ta koridor. V ruskem interesu je, da naj bi bila Poljska močna in trdna, v pripravljenosti začititi vhod na to območje z lastnimi silami. Nujno je, da bi bila Poljska svobodna, neodvisna in močna. Torej, to ni le vprašanje časti, ampak tudi življenja in smrti za Sovjetsko državo. | ” |
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Stephen C. Schlesinger, »Act of Creation: The Founding of the United Nations,« (Boulder: Westview Press, 2003). ISBN 0-8133-3324-5
- ↑ Traktuyev, Michael Ivanovich, The Red Army's Drive into Poland v: Purnell's History of the Second World War, urednik Sir Basil Liddell Hart, Hatfield, Združeno kraljestvo, 1981, vol.18, str.1920-1929
Bibliografija[uredi | uredi kodo]
(v angleščini:)
- O’Neil, William L. World War II: a Student Companion. New York: Oxford UP, 1999.
- Persico, Joseph E. Roosevelt’s Secret War. New York: Random House, 2001.
- »Portraits of Presidents: Franklin D. Roosevelt.« School Arts Magazine February 1999: 37. Student Research Center. EBSCO Host. Philadelphia. 2. april 2006. Geslo: FDR.
- Snyder, Louis L. World War II. New York: Grolier Company, 1981.
- Sulzberger, C L. American Heritage New History of World War II. Izdaja: Stephen E. Ambrose. New York: Viking Penguin, 1998.
- Waring, J. G. A student's experience of Yalta
- »Yalta Conference.« Funk and Wagnalls New Encyclopedia. World Almanac Education Group, 2003. SIRS DISCOVER. Philadelphia. 2. april 2006. Geslo: Yalta Conference.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jaltska konferenca |
(v angleščini:)
- Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA. Konferenci na Malti in v Jalti, 1945
- Protokol postopka Krimske konference
- Vojaška zgodovina na spletu, Jaltska konferenca
- Kako koristna je bila vojna Koristi?
- Delitev Evrope. Spletna zbirka dokumentov.
- Specjalni red Nemčije 2. Komite o razdelitvi Nemčije, zavezniške diskusije o razdelitvi Nemčije na dve ločeni državi, 29. marca 1945. Komite je bil predpisan v Jalti.
- Jalta meče senco 60 let kasneje, BBC, 7. februarja 2005
