Jaltska konferenca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zavezniki v drugi svetovni vojni - »Veliki trije« na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Josif Stalin. Prisotni so tudi angleški admiral flote, Andrew Cunningham, RN, maršal RAF-a Sir Charles Portal, RAF (oba stojita za Churchillom); ter admiral flote William D. Leahy, USN, (stoječ za Rooseveltom).

Jaltska konferenca (tudi Krimska konferenca in s tajnim imenom Argonavtska konferenca) je bilo srečanje in zasedanje v vojnem času med 4. in 11. februarjem 1945 vodilnih mož ZDA, Združenega kraljestva ter Sovjetske zvezepredsednika ZDA Roosevelta, premierja Velike Britanije, Churchilla ter premierja SZ Stalina.

Konferenca[uredi | uredi kodo]

4. februarja leta 1945 se je v palači Livadia na polotoku Krimu začela Jaltska konferenca (znana tudi po tajnem nazivu Argonavtska konferenca). Na konferenci, ki je trajala do 11. februarja 1945, so se še zadnjič srečali voditelji Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike in Velike Britanije: Josif Visarionovič Stalin, Franklin Delano Roosevelt in Winston Churchill. Veliki trije so med drugim razpravljali o zaključnih vojaških operacijah proti Nemčiji v Evropi in njeni povojni usodi, vprašanju Poljske in njenega povojnega političnega in ekonomskega sistema, sojenju nacističnim vojnim zločincem ter vključitvi Sovjetske zveze v boje proti Japonski na Azijskem in pacifiškem bojišču.


Glede na sovjetski načrt o vzhodni Evropi, je bila Poljska ena glavnih tem; Stalin je sovjetski položaj opisal naslednje:

Za rusko prebivalstvo vprašanje Poljske ni le vprašanje časti, ampak tudi vprašanje varnosti. Tekom zgodovine je bila Poljska koridor, skozi katerega je sovražnik vpadal v Rusijo. Dvakrat v zadnjih tridesetih letih so naši sovražniki, Nemci, vpadli ravno skozi ta koridor. V ruskem interesu je, da naj bi bila Poljska močna in trdna, v pripravljenosti začititi vhod na to območje z lastnimi silami. Nujno je, da bi bila Poljska svobodna, neodvisna in močna. Torej, to ni le vprašanje časti, ampak tudi življenja in smrti za Sovjetsko državo.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

(v angleščini:)

  • O’Neil, William L. World War II: a Student Companion. New York: Oxford UP, 1999.
  • Persico, Joseph E. Roosevelt’s Secret War. New York: Random House, 2001.
  • »Portraits of Presidents: Franklin D. Roosevelt.« School Arts Magazine February 1999: 37. Student Research Center. EBSCO Host. Philadelphia. 2. april 2006. Geslo: FDR.
  • Snyder, Louis L. World War II. New York: Grolier Company, 1981.
  • Sulzberger, C L. American Heritage New History of World War II. Izdaja: Stephen E. Ambrose. New York: Viking Penguin, 1998.
  • Waring, J. G. A student's experience of Yalta
  • »Yalta Conference.« Funk and Wagnalls New Encyclopedia. World Almanac Education Group, 2003. SIRS DISCOVER. Philadelphia. 2. april 2006. Geslo: Yalta Conference.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini:)