Franklin Delano Roosevelt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Franklin Delano Roosevelt
Portret
32. predsednik Združenih držav Amerike
Na položaju
4. marec 1933 – 12. april 1945
Podpredsednik John N. Garner (1933-1941),
Henry A. Wallace (1941-1945),
Harry S. Truman (1945)
Predhodnik Herbert Hoover
Naslednik Harry S. Truman
Osebni podatki
Rojstvo Franklin Delano Roosevelt
30. januar 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1]
Hyde Park, New York[d], New York, ZDA[2]
Smrt 12. april 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[3][1] (63 let)
Warm Springs[d], Georgia, ZDA
Politična stranka Demokratska stranka
Zakonci Eleanor Roosevelt
Poklic odvetnik, politik
Verska opredelitev
Episkopalna
Podpis Franklin D. Roosevelt signature.png

Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.

Pomemben vojni predsednik, poznan tudi po reševanju daljše gospodarske krize v ZDA. Cenjen odvetnik, poznan predvsem kot liberalni politik, prizadeven oblikovalec mednarodne politike ob vstopu ZDA v vojno. Zaradi izrednih razmer je v zgodovino zapisan tudi kot predsednik z najdalj trajajočim predsedovanjem ZDA.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Po odraščanju v eni najbolj uglednih newyorških nizozemskih družin je diplomiral iz zgodovine v Harvard kolidžu in se že med študijem pričel udejstvovati v politiki, pa tudi njegov daljni sorodnik Theodore Roosevelt kandidira za predsednika. Sam Franklin Delano je bil prepričan demokrat tedaj in je pomagal pri kampanji njegovega tedanjega nasprotnika. Okoli 1902 spozna tedaj otroško znanko in bodočo ženo Eleanor Livingston (1884–1962), s katero sta bila daljna sorodnika, kar je veljalo tudi za njegove starše. Leta 1905 se poročita.

Po diplomi se loti Harvard Law School, a študija ne dokonča, saj pridobi vmes licenco leta 1907 za vstop v odvetniško zbornico. Leta 1908 postane dobro plačan pravnik za korporativno pravo v Wall Street.

V državnih volitvah 1910 ga demokrati kandidirajo za državni senat, deloma zato, ker je republikanski Theodore Roosevelt bil ugleden politik nasprotne stranke. Nepričakovano je tudi izvoljen, hitro se tudi uveljavi v državi kot pomemben politik za naprej in zmaga tudi naslednje volitve. Kot podpornik Woodrowa Wilsona pomembno pridobi na vizionarstvo ob njegovem vzponu na predsedniško mesto in z prvo svetovno vojno postane imenovan za delo v mornarnici, med vojno pa se močno zavzema za razvoj podmornic.

Po vojni išče napredovanja v politiki in leta 1920 mu je ponujeno mesto podpredsednika na predsedniških volitvah pod James H Coxom. Premaga ju Warren G Harding in Calvin Coolidge, tako da se vrne v odvetništvo. Kmalu zatem oboli in je diagnoziran z otroško paralizo. Sramuje se svoje bolezni, poskuša vse vrste terapij in se na vse načine izogiba javnemu prikazovanju svoje ohromljenosti.

Leta 1929 kandidira za guvernerja države New York. Svoj mandat po tesni zmagi zaznamuje s socialnimi programi v času hude gospodarske krize. Ponovno je izvoljen za še en mandat.

Roosevelt je bil 32. predsednik ZDA od leta 1933 naprej. Najbolj je znan po vodenju ZDA v času druge svetovne vojne in po uvedbi nove ekonomske politike, imenovane New Deal med svetovno gospodarsko krizo pa tudi programom uvedbe javnih del na področju celih ZDA, kjer je beležena tudi 30 procentna anketna brezposelnost. Odslužil je 4 mandate in tako do danes ostaja edini ameriški predsednik, ki je služil več kot dvakrat. Svoje dolgo obdobje predsednikovanja je začel leta 1933, ko je premagal Hooverja z veliko prednostjo zaradi zavzemanja za to, da je republikanska stranka bila odgovorna za gospodarsko krizo. Kmalu po izvolitvi so ga poskusili ubiti. Njegov program New Deal se je odločno spopadel z veliko depresijo, ki se je začela po zlomu borze leta 1929. Na predsedniških volitvah leta 1936 je zmagal z veliko večino. V njegovem drugem mandatu (1936-1940) so se začele pojavljati slabosti njegovega programa New Deal, zaradi česar je dobil veliko nasprotnikov. Ko se je leta 1939 v Evropi začela druga svetovna vojna, je večina Američanov podpirala izolacionizem, sam je temu nasprotoval. Po padcu Francije leta 1940 so ZDA močno podprle Združeno kraljestvo v boju proti nacistični Nemčiji, vendar pa se vse do Pearl Harborja niso vključile v veliko vojno. Ukrepi, kot sta bila sporazum o zamenjavi rušilcev za ozemlja ter zakon o posojilu in zakupu, so bili značilni za njegovo politiko. Na volitvah leta 1940 je bil izvoljen za tretji, leta 1944 pa za četrti mandat, vendar je zaradi slabega zdravja umrl še pred koncem vojne.

Dediščina[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo ZDA še vedno šteje Roosevelta med najuglednejše in pomembnejše predsednike svoje zgodovine, zgodovina se prav tako strinja, da gre za pomembnega državnika.[4][5][6].[7]. Med njegovo vlado so se znatno razširili programi javne porabe in močno spremenili politiko potrošnje v ZDA. Predsednik je močno spremenil tudi pomen liberalizma za kasnejše generacije.[8] Znan je tudi kot predsednik, ki je ukinil prohibicijo alkohola v ZDA[9]. V mednarodnem prostoru se je predsednik uveljavil kot dejavnik in podpornik že v zgodnjih dneh druge svetovne vojne. Izolacionisti so podpirali mednarodno udejstvovanje, saj je krepilo gospodarstvo ob bližajoči se vojni. [10] Po njegovi smrti je njegova vdova Eleanor ostala pomemben dejavnik pri oblikovanju Organizacije Združenih narodov in osnovanju Splošne dekleracije človekovih pravic. Mnogi člani njegove administracije so ostali pomembni členi tudi kasnejših predsednikov Trumana, Kennedya in Lyndona Johnsona.[11]

Rooseveltov dom je sedaj muzej in sedež njegove predsedniške knjižnice. Tudi mnoge druge rezidence za časa njegovega življenja so postale muzeji. Postavljeni so mnogi kipi in memorialni objekti in mostovi z njegovim imenom. Sam je želel skromno obeležje. Obeležen je tudi na kovanec denarju 10c. Po njemu je imenovana letalonosilka, pariška metro postaja in stotine ulic in šol. Velja za zgodnjega in močnega podpornika Skavtskega gibanja.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: open data platform — 2011.
  2. ^ http://www.nytimes.com/2012/10/18/nyregion/roosevelt-four-freedoms-park-is-dedicated.html
  3. ^ Gaddis J. L. The Cold War: A New History — 1 — USA: Penguin Books. — P. 10. — ISBN 978-0-14-303827-6
  4. ^ "Historian Survey Results Category: Performance Within Context of Times". C-SPAN Survey of Presidential Leadership. C-SPAN. Pridobljeno dne May 4, 2015. 
  5. ^ "Presidential Leadership – The Rankings". Wall Street Journal (Dow Jones & Company). September 12, 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne November 2, 2005. Pridobljeno dne May 4, 2015. 
  6. ^ "New ranking of U.S. presidents puts Lincoln at No. 1, Obama at 18; Kennedy judged most overrated". Washington Post. 16 February 2015. Pridobljeno dne 4 May 2015. 
  7. ^ Leuchtenburg, William E (1997). "Chapter One: Franklin D. Roosevelt: The First Modern President". The FDR Years: On Roosevelt and His Legacy. Columbia University Press. 
  8. ^ Schlesinger, Arthur M. Jr (1962), "Liberalism in America: A Note for Europeans", The Politics of Hope, Riverside Press 
  9. ^ Thornton, Mark, The Real Reason for FDR's Popularity, Mises 
  10. ^ Black, Conrad (2005), Franklin Delano Roosevelt: Champion of Freedom, str. 1126–27 
  11. ^ Leuchtenburg, William E (2001), In the Shadow of FDR: From Harry Truman to George W. Bush 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)