Andrew Jackson

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andrew Jackson
Andrew Jackson

Fotokopija dagerotipa iz leta 1845


7. predsednik Združenih držav Amerike
Mandat:
4. marec 1829–4. marec 1837
Podpredsednik(i): John C. Calhoun
Martin Van Buren
Predhodnik: John Quincy Adams
Naslednik: Martin Van Buren

Vojaški guverner Floride
Mandat:
10. marec 1821–31. december 1821
Predhodnik: Nihče
Naslednik: William Pope Duval

Senator Združenih držav Amerike
Mandat:
4. marec 1823–14. oktober 1825
Predhodnik: John Williams
Naslednik: Hugh Lawson White
Na položaju:
26. september 1797–1. april 1798
Predhodnik: William Cocke
Naslednik: Daniel Smith

Predstavnik Tennessejevega okrožja At-Large v Spodnjem domu Ameriškega parlamenta
Na položaju:
4. december 1796–26. september 1797
Predhodnik: Nihče
Naslednik: William Claiborne

Rojstvo: 15. marec 1767(1767-03-15)
Območje Waxhaws na meji med Severno in Južno Karolino
Smrt: 8. junij 1845 (78 let)
Nashville, Tennessee
Politična stranka: Demokrat (1828–1845)
Zakonec: Rachel Donelson
(1791–1794; 1794–1828)
Otroci: Andrew Jackson
Lyncoya Jackson
John Samuel Donelson
Daniel Smith Donelson
Andrew Jackson Donelson
Andrew Jackson Hutchings
Carolina Butler
Eliza Butler
Edward Butler
Anthony Butler
Poklic: Tožilec
Sodnik
Plantažni lastnik
General
Vera: Prezbiterijanstvo
Podpis: Andrew Jackson Signature-.svg

Andrew Jackson, ameriški politik, pravnik, plantažni lastnik in general, * 15. marec 1767, območje Waxhaws na meji med Severno in Južno Karolino, † 8. junij 1845, Nashville, Tennessee.

Jackson je bil pravnik, vojaški general in 7. predsednik Združenih držav Amerike. Rodil se je škotsko-irski družini iz Severne Irske. Pretežni del življenja je preživel v takrat obmejni zvezni državi Tennessee. Pri bitki pri mestecu Horseshoe Bend je leta 1814 porazil pleme staroselcev Creek, leto kasneje pa v bitki za New Orleans še britansko vojsko. Kot predsednik ZDA je v svojem mandatu bil glavna osebnost t. i. Drugega strankarskega sistema, ukinil je Drugo banko ZDA in uvedel etnično čiščenje ter prisilno selitev ameriških staroselcev iz jugovzhoda ZDA na območje zahodno od reke Misisipi. Njegovi zavzeti privrženci so ustanovili predhodnico današnje Demokratske stranke. Obdobje med leti 1830 in 1850 je kasneje bilo imenovano za »dobo Jacksonove demokracije«. [1]

Jackson je zaradi njegove žilave in agresivne osebnosti prejel vzdevek »Stara cikorija« (angleško Old Hickory). Pogosto se je udeleževal dvobojev, ki so nemalokrat imeli smrtne posledice za njegove nasprotnike.[2] Bil je premožen sužnjelastnik in kot tak priljubljena osebnost med povprečnimi Američani. Kot politik se je boril proti »zaprti in nedemokratični aristokraciji«, med svojim predsedniškim mandatom pa je svojo politično bazo razširil s sistemom kadrovanja s svojimi volivci.

Ob izvolitvi za predsednika leta 1828 je Jackson zagovarjal manj obsežno in omejeno zvezno vlado. Med svojim mandatom je povečal moč predsednika, katerega mesto je videl v vlogi govorca mnenja celotnega ljudstva in nasprotoval dajanju moči kongresnikov iz manjših okrožij. Navkljub temu, da se je imel za podpornika pravic zveznih držav, se je med »razveljavitveno krizo« postavil na stran vlade in izjavil, da zvezne države nimajo pravice razveljavljanja zakonov zvezne vlade. Bil je goreč nasprotnik koncepta narodne banke in z vloženjem veta na obnovitev njene ustanovne listine zagotovil njen propad. Liberalci in moralisti so nasprotovali njegovi Odločbi o odstranitvi ameriških staroselcev in njenemu doslednemu izvajanju, pri katerem so tisoči staroselcev pristali na območju današnje Oklahome. Zgodovinarji mu priznavajo uspeh pri ohranjanju demokracije in svobode posameznika, a ga grajajo zaradi njegove podpore suženjstvu ter vloge pri preseljevanju staroselcev.[3][4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Wilentz, Sean. Andrew Jackson (2005), str. 8, 35.
  2. ^ Hargreaves, Mary (8. december 2010). "John Quincy Adams: Campaigns and Elections". American President: An Online Reference Resource. University of Virginia. "In a masterstroke of popular politics, the Jacksonians made good use of the general's nickname, Old Hickory. He had earned the name because he was reputed to be as tough as hickory wood." 
  3. ^ Finkelman, Paul (2006). "Jackson, Andrew (1767–1845)", in Encyclopedia of American Civil Liberties, 3 vols., Routledge (CRC Press), ISBN 978-0-415-94342-0, vol. 2 (G-Q), p. 832–833.
  4. ^ See also: Remini 1988, The Legacy of Andrew Jackson: Essays on Democracy, Indian Removal, and Slavery.