Suženjstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Suženjstvo je pravni in ekonomski družbeni sistem po katerem so ljudje obravnavani kot stvar.[1] Četudi se zakoni in sistemi različni je v smislu lastninske pravice suženj predmet pravnih poslov razpolaganja s premoženjem. Sužnji so bili lahko od odvzema njihove svobode ob nakupu, zasegu ali rojstvu v razpolagi svojega gospodarja, lastnika, odvzeta pa jim je bila pravica do odklanjanja dela, pravica do odškodnine in pravica do tega, da zapustijo gospodarja.

Suženjstvo v smislu pravno upravičenega razpolaganja z drugo osebo ni več dovoljeno. Opis sužnja je tako ostal le za osebo, ki je prisiljena delati pri nekomu brez dovoljenja razhoda s delodajalcem. Takšna razmerja so tako ostala le pri delovno sili, ki je ilegalno priseljena in tako zaščitena pred oblastjo le s prisilnim delom. 

Suženjstvo obstaja že zelo dolgo in v mnogih kulturah.[2] Četudi suženjstvo ni več dovoljeno,[3][4] zadnja država, ki je imela dovoljeno suženjstvo, je Mavretanija leta 2007. A mnoge stare tradicije vzrokov suženjstva ostajajo še vedno relevantne: otroški vojak, suženjstvo zaradi dolgov, gospodinjski suženj/služkinja, tlačan, posvojitve s prisilnim delom, prisililna oz. odplačna poroka.[5] Tako je po raznih ocenah na svetu še vedno med 20 - 36 milijonov sužnjev po svetu.[6][7][8]

Terminologija[uredi | uredi kodo]

Beseda suženj izhaja iz služenja. Latinski izraz servus je le redko uporabljen, a je recimo uporabljen kot običajen pozdrav na Štajerskem. Slave, angleški izraz, izhaja iz sclavus, grško σκλάβος, kar je generični izraz za Slovana. V srednjem veku je zasežen slovan bil najobičajnejši talec, vojni ujetnik, saj so bili slovani zadnje priseljeno ljudstvo po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva.[9][10] Obstaja tudi teorija, da beseda izhaja iz druge grške besede skyleúo 'osiromašiti pobitega sovražnika'.[11]

Definicija tega, kaj je suženj, je težavna tudi zaradi pojava fevdalizma, kjer je bila pravica delavca prav tako znatno omejena z pravicami gospodarja, ki razpolaga z zemljo in ljudmi, ki to zemljo obdelujejo. Izrazi, kakršen je kolon, tlačan, se v marsičem prekrivajo s suženjstvom. Ključna razlika med fevdalizmom in suženjstvom je predvsem verska, saj po srednjeveški ureditvi je imel vsak človek enak dostop do boga.[12]

Praksa podobna suženjstvu[uredi | uredi kodo]

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška okoli leta 1890.

Suženj za odplačilo dolga[uredi | uredi kodo]

Zaveza suženjstvu za odplačilo dolgov se izvede, ko oseba preda svoje osebo drugemu v razpolago za potrebo odplačila dolga.[3] Ureditev je poznana že v antiki, določi pa se lahko tako dolžina suženjskega razmerja kot tudi oseba, ki ni dolžnik, ki oplačuje dolg namesto dolžnika. V rodbinskih skupnostih to lahko počnejo otroci, delno tudi kot talci.[3] Tudi sedaj je to ena najbolj razširjenih oblik sužnjelastniških razmerij na svetu, največ pa se takšne prakse uporabljajo v Južni Aziji.

Prisilno delo[uredi | uredi kodo]

Prisilno delo je delo posameznika pod grožnjo kazni ali sile z jasno omejitvijo svobode sužnja.[13] Tihotapljenje žensk in otrok za potrebe prostitucije, kar je najhitreje rastoča uporaba prisilnega dela,[13] v Tajski, Kambodži, Indiji, Braziliji in Mehiki pa je zaznano največ takšnega seksualnega zlorabljanja otrok.[14][15]

Prisilno delo je izraz, ki se uporablja tudi za potrebe opisovanja vojaškega nabora, kazenskega dela in tlačanstva.

Vsiljena zakonska zveza[uredi | uredi kodo]

Vsiljena zakonska zveza se lahko opazuje tudi kot oblika suženjstva. Ob doti in plačilu za ženo se lahko šteje, da mož po sklenitvi zakonske zveze lahko izpostavlja ženo nasilju, grožnjam, ustrahovanju. Takšno plačilo pomeni tudi odpoved skrbi, lahko pomeni kupovanje poroke.[16][17] Poleg tega ni neobičajna ugrabitev v poroko, tako se sklepa preko polovica porok v Etiopiji.[18]

Mednarodna organizacija dela definira poročanje otrok in vsiljeno zakonsko zvezo kot obliko modernega suženjstva.[19]

Podrejeni[uredi | uredi kodo]

Suženj lahko pomeni tudi splošno podrejenost in odvisnost.[20][21] Takšni sužnji v marsičem živijo lahko znatno bolje od preprostih državljanov, a za svojo kvaliteto življenja morajo vztrajati v nenehni podrejenosti.[22]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sužnji v rudniku, keramika antične Grčije

Zgodnja zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tako kitajske kot mezopotamske ureditve v najzgodnejših pravnih virih poznajo suženjstvo kot sestavni del družbe. Hamurabijev zakonik (približno 1760 pred Kristusom), na primer predpisuje smrt za kogarkoli, ki pomaga pri pobegu sužnja ali daje zavetje.[23] Tudi ena najbolj zgodnih svetopisemskih knjig opravičuje suženjstvo s zgodbo Hama, Noetovega sina.[2]

Suženjstvo je bilo prisotno v vseh antičnih in pred antičnih družbah v vseh celinah in kulturah. Vzrok za suženjstvo je bil različen, nekaj teh vzrokov še danes obstaja. Sužnji so bili tudi vojni ujetniki, zapuščeni otroci, kaznjenci, suženjstvo je bilo tudi podedovano.[24]

Klasično obdobje[uredi | uredi kodo]

V pozni republikanski fazi Rimskega imperija so sužnji in njihovo trgovanje postali pomemben del gospodarstva.[25] Več kot četrt prebivalstva Starega Rima so bili sužnji.[26] Podobne a manjše številke so značilne za preostalo Italijo,[27], a v provincah je bilo sužnjem znatno več. Sužnji so bili tako del gospodinjstva, razvedrila (gladiatorji, seksualne predstave, kot tudi učitelji ali preprosto fizikalni delavci pri težkih delih. Življenjska doba sužnja v mestu Rim je bila znatno nižja kot za preostale, še posebej rimske državljane,  in bila manjša od let potrebnih za polnoletnost. (17.2 moški; 17.9 ženske). [28]

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

Srednjeveška Evropa[uredi | uredi kodo]

Adalbert Praški obtoži Jude trgovanja s krščanskimi sužnji pred Boleslavom Pobožnim II, Vojvodo Bohemije (Češke), relief na vratih Gniezno

Srednjeveška Španija in Portugalska sta bila območje nenehnih invazij, zavzetij muslimanov nad izrazito krščanskim prebivalstvom. Po napadih je bila želja pobrati plen in vojne ujetnike (sužnje). Take sužnje so nato prodajali. Od 11. do 19.stoletja so severnoafriški pirati z napadi na evropska obalna mesta zavzeli premoženje in sužnje, ki so bili nato prodani Alžiriji in Maroku.[29][30]

Suženjstva je v času srednjega veka veliko v raznovrstnih pojavih. V Evropi je ureditev poznana v smislu fevdalizma in vojnih ujetnikov, pa tudi prostega trga ljudi. Znanje je imelo svoje ceno tako za meščanstvo kot za plemenite graščake, ustanovitev univerz in drugih neodvisnih znanstvenih inštitucij je omogočila, da je učiteljski poklic postal neodvisen, rimokatoliška cerkev pa je vlagala trud, da bi zaščitila vsaj krščanske delavce trgovine s sužnji. To je bil eden sklepo koncila v Koblenzu (922), koncila v Londonu (1102) in koncila v Armaghu (1171).[31] Leta 1452, papež Nikolaj V izda papeško bulo Dum Diversas, s katero podeli kraljema Španije in Portugalske pravico odvzema svobode in zasužnjevanja Saracenov (Muslimanov), poganov in drugih nevernikov kot posledico vojne in tako dovoli na španskih tleh trgovino s sužnji.[32] Suženjstvo kot posledica vojne je odobreno vnovič z bulo Romanus Pontifex (1455). Papež Pavel III prepove suženjstvo ameriških staroselcev leta 1537 v papeški buli Sublimus Dei.[33] Dominikanski duhovniki, ki so vstopili v špansko naselje Santo Domingo so strogo ošteli zasužnjevanje prvotnih prebivalcev. Skupaj s drugimi duhovniki so razglašali to vedenje za nepravično in nezakonito in s takimi stališči stopili tudi pred Španskega kralja in njegovo vlado

Tatarski konjeniki s Krima so zasužnjili več kot milijon vzhodnih Evropejcev z napadi.[34]

Bizantisko-otomanske vojne, pa tudi turški vpadi v Evropo so vnesli veliko število evropskih sužnjev v muslimanski svet.[35] Sužnji so uporabljeni kot prevzgojeni janičarji, ki prebijejo vojaško šolanje. Četudi po pravu še vedno v lasti turške vlade in s prepovedjo poroke, niso bili na prodaj, a so bili v celoti odvisni od vladne podpore, dodeljena pa jim je bila znatna podpora in privilegiji. Janičarstvo se je pričelo leta 1365; proti koncu ureditve pa je bilo kar 135,000 aktivnih janičarjev leta 1826

Približno 10–20% kmečkega prebivalstva Karolinške Evrope so bili sužnji.[36] Suženjstvo v veliki meri izgine iz Zahodne Evrope v poznem srednjem veku.[37] Trgovanje s sužnji je postalo nelegalno v Angliji leta 1102,[38] a trgovina je še vedno ostala izredno aktivna, tudi za Angleže od 17. do zgodnjega 19. stoletja. Suženjstvo ostane drugje dlje tudi na področju Evrope, v nekaterih področjih skandinavskega polotoka suženjstvo postane ukinjeno v 14. stoletju, na Poljskem v 15. stoletju, drugje pa tudi v 16.stoletju, kjer pa se je še vedno, še posebej v Rusiji, ohranjalo tlačanstvo.

Muslimanski svet[uredi | uredi kodo]

Suženjska tržnica v Jemnu. Jemen uradno opusti suženjstvo leta 1962.[39]

V zgodnjih islamskih državah zahodne Afrike, torej Gani (750–1076), Maliju (1235–1645), Segou (1712–1861), in Songhai (1275–1591) je približno tretjina vsega prebivalstva bila zasužnjena.[40]

Sodobna zgodovina[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Plakat iz leta 1852 razglaša dražbo romskih sužnjev v Bukarešti.

Tlačanstvo, ki je še posebej izpostavljeno v Rusiji, je pomenilo ostanek fevdalizma, a hkrati tudi najmanj po zakonu mobilno prebivalstvo v Evropi. Peter Veliki emancipira, oziroma prekvalificira gospodinjske sužnje v tlačane, ki so podrejeni, a ne ostanejo kot podedovana delovna sila, kar znatno omeji rusko suženjstvo. Emancipacija z zakonom leta 1861 je popolnoma umaknila vse oblike fevdalizma iz državne ureditve.[41] Tlačani v lasti državne zemlje so bili emancipirani leta 1866.[42]

Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je nacistična Nemčija efektivno zasužnjila okoli 12 milijonov ljudi, ki jih je država označila za nezaželjene oz. so bili označeni kot vojni ujetniki.[43]

Sedanjost[uredi | uredi kodo]

Sodobna pojavnost suženjstva po številu sužnjev na prebivalstvo po Walk Free Foundation. Ocene so lahko tudi višje.
Tisoče otrok dela kot delovna sila v Aziji, še posebej v Indiji.[44]

Četudi je suženjstvo nezakonito v vsaki državi sveta, se še vedno ocenjuje število sužnjev med 12 milijonov[45] in 29.8 milijonov.[7] O tem je več zelo različnih ocen, Mednarodna organizacija dela ocenjuje število na 12,3 milijonov. Mnoge organizacije ocenjujejo, da gre za znatno večje številke, še posebej glede ocenjevanja suženjstva v odplačilo dolga.

Ekonomija[uredi | uredi kodo]

Suženj je v nekaterih delih sveta vreden okoli $90, to je vrednost, za katero se gospodarstvu ni potrebno ukvarjati z vzdrževanjem osebe v takšnem odnosu, saj je ceneje zamenjati osebo.[46] Suženjstvo je gospodarstvo z večmilijardnim prometov, ocene na svetovni ravni trdijo, da se tako pridobi do $35 milijard letnega prometa.[47]

Trgovina z ljudmi[uredi | uredi kodo]

Mapa sveta z državami, ki se najbolj ukvarjajo s tihotapljenjem žensk

Tihotapljenje ljudi je ena pomembnih metod pridobivanja suženjske sile.[48] Žrtve so tipično prevarane z prevaro o lažni službi, lažnemu preseljevanju, lažni poroki, lahko jo pa prodajo družinski člani, prepričajo nekdanji sužnji, možne so tudi preprosto ugrabitve. Osebe so prignane v situacijo, kjer je lahko način odplačila tudi plačevanje dolga s suženjskim delom. Osebe so v takšnem položaju zaradi opajanja z drogami, prisilo, prevaro, izolacijo, ustrahovanjem, kar omogoča stabilno podrejanje osebe.[49] 

h vassals, to dark-skinned slaves.[50]

Ekonomika[uredi | uredi kodo]

Gustave Boulanger's painting The Slave Market

Ekonomisti so dokazali, da je sužnjelastništvo bilo v marsičem odvisno od števila prebivalstva in kvalitete zemlje, a je bilo v marsičem zelo profitabilna ureditev. Konkurenca pri delu je ob sužnju lažje dosegljiva.[51] Pomembno za postopno ukinjanje sužnjelastniških ali vsaj tlačanskih razmerij je bila ločitev cerkve in države. Lastniki kapitala so tako imeli podjetniško pobudo za katero niso odgovarjali nikomur, pri tem pa prevzeli vse tveganje. Delavec je tako odgovarjal za delo predvsem podjetniku, pri tem pa je bil osvobojen odvisnosti od zemljiškega gospoda oz. samostanskih oblasti. Z leti je bil osvobojen celo vojaščine. Novi vek pa je bil izredno odvisen od tehnološkega napredka, ki je tudi omilil negotovost delavca v novi ureditvi.

Pregled sužnja na trgu

Suženjstvo je zanimivo za lastnika le kolikor je prehrana, upravljanje in prenočitev cenejša od minimalne plače. Sužnji so tako zanimiva ureditev le v državah z višjimi plačami.[52]

Po izračunih je povprečna svetovna cena sužnja približno $340, najvišja vrednost seksualnega sužnja je $1,895 kot povprečje, najnižja pa med $40 in $50 za sužnja, ki odplačuje dolg v Aziji in Afriki.[53] Četudi je suženjstvo kaznivo dejanje, so sužnjelastniki dobro nagrajeni za svoje tveganje.[54] Po raziskovalcu z imenom Siddharth Kara so dobički po svetu za vse oblike suženjstva letno za leto 2007 približno $91.2 milijard. Izkupiček je tako konkurenčen le še preprodaji mamil glede globalni kaznivih dejavnosti. Letni profit na sužnja v letu 2007 je po teh raziskavah $3,175 (z razponom od $950 do $29,210[53] ).Približno 40% suženjskih prihodkov napravijo le štirje procenti suženjske populacije namenjeni seksualnim storitvam.[53]

Robert E. Wright je razvil ekonomski model, ki pomaga pri predvidevanju, kdaj bodo gospodarske družbe in podjetniki raje izbirali med sužnji kot med rednimi delavci, najemnimi delavci, družinskimi člani, drugačno obliko delavstva.[55]

Plačno suženjstvo[uredi | uredi kodo]

Trg delovne sile je prav tako štet zaradi odločitve imetnika kapitala o ceni delavca kot problematična točka razmišljanja o suženjstvu,[56] kar pa je stališče poglavitve skupnosti socialistov in anarho-sindikalistov,[57][58][59][60] ki uporabljajo v ta namen izraz plačno suženjstvo[61][62], kar bi bilo slabšalni pomen za delavsko mezdo. 

Za marksiste je torej delo vrednota in tako tudi predmet pogajanja,[63] ali pa celo točka, s katero se da napasti kapitalizem.[64], če vrednota ni spoštovana.

Throughout history, slaves were clothed in a distinctive fashion, particularly with respect to footwear or rather the lack thereof. This was both due to economic reasons as well as a distinguishing feature, especially in South Africa and South America. For example, the Cape Town slave code stated that "Slaves must go barefoot and must carry passes."[65] This was the case in the majority of states that abolished slavery later in history, as most images from the respective historical period suggest that slaves were barefoot.[66] To quote Brother Riemer (1779): "[the slaves] are, even in their most beautiful suit, obliged to go barefoot. Slaves were forbidden to wear shoes. This was a prime mark of distinction between the free and the bonded and no exceptions were permitted." [67]

As shoes have been considered badges of freedom since biblical times "But the father said to his servants, Bring forth the best robe, and put [it] on him; and put a ring on his hand, and shoes on [his] feet (Luke 15:22)" this aspect has been an informal law wherever slavery existed. A barefoot person could therefore be clearly identified as a slave upon first sight. In certain societies this rule is valid to this day, as with the Tuareg slavery is still unofficially practiced and their slaves have to go barefoot.[68]

Opravičila[uredi | uredi kodo]

Leta 2001 je francoski državni zbor sprejel zakon Taubira, ki prepozna suženjstvo kot zločin proti človečnosti. Odgovornost za udeležbo pri trgovini z ljudmi je težavno določiti zaradi sužnjelastniških odnosov, ki so obstajali v teh skupnostih tudi pred vzpostavitvijo evropskih partnerjev v trgovini s ljudmi. Trg temnopoltih sužnjev je bil namreč do tedaj že dobro vzpostavljen in urejen s strani posameznikov in plemskih in rodovnih skupnosti.[69] Pojavi sužnjelastništva so v Zahodni Afriki še vedno prisotni.

Zgodovinarji so pomembno prispevali k razumevanju suženjske trgovine in tako razkrili tudi afriško plat suženjske trgovine. Zaradi odločitev izmenjalne trgovine s strani Afričanov se preučuje stališče, da je odgovornost deljena tudi na afriške trgovce s sužnji..[70]

Leta 1999 je predsednik Mathieu Kerekou iz države Benin izjavil javno nacionalno opravičilo za osrednjo vlogo, ki so jo odigrali Afričani v atlantski suženjski trgovini.[71] Raziskave ocenjujejo, da je okoli 3 milijone sužnjev zapustilo obalo v prodajo in trgovino po opravljeni plovbi iz Benina.[72] Predsednik Gane Jerry Rawlings se je prav tako javno opravičil v imenu svoje države z suženjsko trgovino.[71]

Septembra 2006 so napovedali izdajo opravičila glede suženjstva.[73] Sledila je "javna izjava žalosti", ki jo je izdal Tony Blair kot ministrski predsednik 27. novembra 2006,[74] nato pa vlada izda še uradno opravičilo za preteklo trgovino s sužnji na dan 14. marca 2007.[75]

Leta 2010 se libijski politik Gadafi opraviči za arabsko vpletanje v trgovino z ljudmi. Rekel je: Obžalujem obnašanje Arabcev.. Pripeljali so afriške otroke do Severne Afrike, jih zasužnjili in jih prodajali kot živali, vzeli so jih kot sužnje in jih tržili na sramoten način."[76]

Odškodnina - reparacije[uredi | uredi kodo]

Že nekaj let predvsem v ZDA obstajajo v družbena gibanja, ki želijo doseči denarno nadomestilo za izgubljene prihodke, ki bi jih sužnji prejeli, če bi bili polnopravni državljani v istem obdobju. Nadomestila bi prejeli njihovi nasledniki, vprašanje bi se reševalo po civilnem pravu. Vprašanje je težavno zaradi zastaranja zahtevkov, pa tudi stroškov postopka zaradi nedoločnosti tožnikov oziroma težav pri dokazovanju pravnega nasledstva. Tožbe so bile vložene v večih državah, a so bile neuspešne zaradi vseh naštetih razlogov, predvsem pa zastaranja.

References[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Laura Brace (2004). The Politics of Property: Labour, Freedom and Belonging. Edinburgh University Press. str. 162–. ISBN 978-0-7486-1535-3. Pridobljeno dne May 31, 2012. 
  2. ^ 2,0 2,1 "Historical survey: Slave-owning societies". Encyclopædia Britannica. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-02-23. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Kevin Bales (2004). New Slavery: A Reference Handbook. ABC-CLIO. str. 4. ISBN 978-1-85109-815-6. 
  4. ^ Shelley K. White; Jonathan M. White; Kathleen Odell Korgen (27 May 2014). Sociologists in Action on Inequalities: Race, Class, Gender, and Sexuality. SAGE Publications. str. 43. ISBN 978-1-4833-1147-0. 
  5. ^ "Religion & Ethics – Modern slavery: Modern forms of slavery". BBC. January 30, 2007. Pridobljeno dne June 16, 2009. 
  6. ^ "Slavery's Global Comeback". The atlantic. 19 December 2012. 
  7. ^ 7,0 7,1 "INAUGURAL GLOBAL SLAVERY INDEX REVEALS MORE THAN 29 MILLION PEOPLE LIVING IN SLAVERY". Global Slavery Index 2013. 4 October 2013. Pridobljeno dne 17 October 2013. 
  8. ^ "Almost 36m people live in modern slavery - report". BBC. 17 November 2014. Pridobljeno dne 17 November 2014. 
  9. ^ Oxford English Dictionary, 2nd edition 1989, s. v. 'slave'
  10. ^ Encyclopædia Britannica, History of Europe – Middle Ages – Growth and innovation – Demographic and agricultural growth
  11. ^ F. Kluge, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache. 1891, s. v.
  12. ^ Waldman, Katy (19 May 2015). "Slave or Enslaved Person? It’s not just an academic debate for historians of American slavery.". Slate. Pridobljeno dne 20 May 2015. 
  13. ^ 13,0 13,1 "Slavery in the 21st century". Newint.org. Pridobljeno dne August 29, 2010. 
  14. ^ "Experts encourage action against sex trafficking". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2009-12-23. 
  15. ^ "RIGHTS-MEXICO: 16,000 Victims of Child Sexual Exploitation". ipsnews.net. 
  16. ^ "BBC - Ethics - Slavery: Modern slavery". bbc.co.uk. 
  17. ^ http://www.ohchr.org/Documents/HRBodies/HRCouncil/RegularSession/Session21/A-HRC-21-41_en.pdf
  18. ^ "UNICEF supports fight to end marriage by abduction in Ethiopia". reliefweb.int. 9 November 2004. Pridobljeno dne 29 August 2013. 
  19. ^ "Nigeria's child brides: 'I thought being in labour would never end'". The Guardian. September 9, 2013. 
  20. ^ Indrani Chatterjee, Richard Eaton (2006). Slavery and South Asian History. Indiana University Press. str. 3. ISBN 9780253116710. 
  21. ^ M. A. Dandamayev, BARDA and BARDADĀRĪ in Encyclopædia Iranica
  22. ^ Farazmand, Ali (1998) "Persian/Iranian Administrative Tradition", in Jay M. Shafritz (Editor), International Encyclopedia of Public Policy and Administration.
  23. ^ "Mesopotamia: The Code of Hammurabi". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-05-14. "e. g. Prologue, "the shepherd of the oppressed and of the slaves". Code of Laws #7, "If any one buy from the son or the slave of another man"." 
  24. ^ Demography, Geography and the Sources of Roman Slaves, by W. V. Harris: The Journal of Roman Studies, 1999
  25. ^ "Slavery in Ancient Rome". Dl.ket.org. Pridobljeno dne August 29, 2010. 
  26. ^ "Resisting Slavery in Ancient Rome". BBC News. November 5, 2009. Pridobljeno dne August 29, 2010. 
  27. ^ The Roman slave supply Walter Scheidel.
  28. ^ Harper, James (1972). Slaves and Freedmen in Imperial Rome. Am J Philol. 
  29. ^ "British Slaves on the Barbary Coast". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-03-10. 
  30. ^ "Jefferson Versus the Muslim Pirates by Christopher Hitchens, City Journal Spring 2007". 
  31. ^ "Slavery, serfdom, and indenture through the Middle Ages". Scatoday.net. February 3, 2005. Pridobljeno dne August 29, 2010. 
  32. ^ Hayes, Diana (2003), "Reflections on Slavery", in Curran, Charles E. (ed.
  33. ^ "Sublimus Dei". Papalencyclicals.net. Pridobljeno dne August 29, 2010. 
  34. ^ Brian Glyn Williams (2013). "The Sultan's Raiders: The Military Role of the Crimean Tatars in the Ottoman Empire". The Jamestown Foundation. str. 27. 
  35. ^ Phillips, Jr, William D. (1985). Slavery from Roman times to the Early Transatlantic Trade. Manchester: Manchester University Press. str. 37. ISBN 978-0-7190-1825-1. 
  36. ^ Anderson, Perry (1996). Passages from antiquity to feudalism. Verso. str. 141. ISBN 1-85984-107-4. 
  37. ^ Slavery in the Middle Ages.
  38. ^ The Saxon Slave-Market.
  39. ^ "Slaves in Saudi".
  40. ^ "Welcome to Encyclopædia Britannica's Guide to Black History". Encyclopædia Britannica. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2014-10-06. Pridobljeno dne August 29, 2010. 
  41. ^ "Slavery (sociology)".
  42. ^ Mee, Arthur; Hammerton, J. A.; Innes, Arthur D.;"Harmsworth history of the world: Volume 7", 1907, Carmelite House, London; at page 5193.
  43. ^ "Nazi slave fund passes final hurdle".
  44. ^ "Forced and Bonded Child Labor". U.S. Department of Labor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-08-01. 
  45. ^ "Forced labour – Themes". Ilo.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-02-09. Pridobljeno dne March 14, 2010. 
  46. ^ "Economics and Slavery". Du.edu. Pridobljeno dne 2013-08-18. 
  47. ^ Bradford, Laurence (23 July 2013). "Modern day slavery in Southeast Asia: Thailand and Cambodia". Inside Investor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-03-23. Pridobljeno dne 24 July 2013. 
  48. ^ E. Benjamin Skinner (January 18, 2010). "sex trafficking in South Africa: World Cup slavery fear". Time. Pridobljeno dne August 29, 2010. 
  49. ^ "Trafficking FAQs – Amnesty International USA". Amnestyusa.org. March 30, 2007. Pridobljeno dne August 29, 2010. 
  50. ^ Fortin, Jacey (16 January 2013). "Mali's Other Crisis: Slavery Still Plagues Mali, And Insurgency Could Make It Worse". International Business Times. 
  51. ^ North, Douglass C.; Robert Paul Thomas (December 1971). "The Rise and Fall of the Manorial System: A Theoretical Model". The Journal of Economic History 31 (4): 777–803. doi:10.1017/S0022050700074623. JSTOR 2117209. 
  52. ^ Bryan Caplan. "Economics of Slavery Lecture Notes". 
  53. ^ 53,0 53,1 53,2 Kara, Siddharth (October 2008). Sex Trafficking – Inside the Business of Modern Slavery. Columbia University Press. ISBN 978-0-231-13960-1. 
  54. ^ name="slavery1"/
  55. ^ Robert E. Wright, Fubarnomics (Buffalo, N. Y.: Prometheus, 2010), 83–116.
  56. ^ Ellerman 1992.
  57. ^ Thompson 1966, str. 599.
  58. ^ Thompson 1966, str. 912.
  59. ^ Ostergaard 1997, str. 133.
  60. ^ Lazonick 1990, str. 37.
  61. ^ "wage slave". merriam-webster.com. Pridobljeno dne 4 March 2013. 
  62. ^ "wage slave". dictionary.com. Pridobljeno dne 4 March 2013. 
  63. ^ Marx 1990, str. 1006: "[L]abour-power, a commodity sold by the worker himself."
  64. ^ Another one, of course, being the capitalists' theft from workers via surplus-value.
  65. ^ "Cape Town and Surrounds.". westerncape.gov.za. Pridobljeno dne July 18, 2012. 
  66. ^ "Slavery in Brazil.". Historical Boys' Clothing]accessdate=July 18, 2012. 
  67. ^ "Living conditions of slaves.". Historical Boys' Clothing]accessdate=July 18, 2012. 
  68. ^ http://www.faz.net/s/RubDDBDABB9457A437BAA85A49C26FB23A0/Doc~E19E0D1A29403492E9787E7A392A3FFAE~ATpl~Ecommon~Scontent.html
  69. ^ Adu Boahen, Topics In West African History p. 110
  70. ^ João C. Curto. Álcool e Escravos: O Comércio Luso-Brasileiro do Álcool em Mpinda, Luanda e Benguela durante o Tráfico Atlântico de Escravos (c. 1480–1830) e o Seu Impacto nas Sociedades da África Central Ocidental.
  71. ^ 71,0 71,1 "Ending the Slavery Blame-Game ".
  72. ^ "Benin Officials Apologize For Role In U.s.
  73. ^ What the papers say, BBC News, September 22, 2006
  74. ^ Blair 'sorrow' over slave trade, BBC News, November 27, 2006.
  75. ^ Blair 'sorry' for UK slavery role BBC.
  76. ^ "Gaddafi apologizes for Arab slave traders".

Sodobne povezave[uredi | uredi kodo]