Donald Trump

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Donald Trump
Portret
45. predsednik Združenih držav Amerike
Na položaju
20. januar 2017 – 20. januar 2021
PodpredsednikMike Pence
PredhodnikBarack Obama
NaslednikJoe Biden
Osebni podatki
RojstvoDonald John Trump[1]
14. junij 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[2][3][…] (75 let)
bolnišnica Jamaica, New York[d][3][1]
NarodnostFlag of the United States Američan
Politična strankaRepublikanska
ZakonciMelania Trump (od 2005)
OtrociDonald Trump Jr., Ivanka Trump, Eric Trump, Tiffany Trump, Barron Trump
StaršiFred Trump, Mary Anne MacLeod
Poklictajkun, podjetnik, politik
Verska opredelitev
Prezbiterijanstvo
PodpisDonald Trump Signature.svg
Spletna strandonaldjtrump.com

Donald John Trump, ameriški poslovnež, televizijska osebnost in politik, 45. predsednik ZDA, * 14. junij 1946, New York, Združene države Amerike.

Trump se je rodil in je odrastel v četrti Queens mesta New York. Diplomiral je na fakulteti Wharton School na Univerzi Pensilvanije. Leta 1971 je prevzel upravljanje družinskih nepremičnin, posel preimenoval v Organizacijo Trump in ga razširil iz Queensa in Brooklyna na Manhattan. Podjetje je gradilo in obnavljalo nebotičnike, hotele, kazinoje in igrišča za golf. Trump je pozneje ustanovil različna stranska podjetja. Od leta 1996 do leta 2015 je imel v lasti lepotno tekmovanje Miss Universe, od leta 2003 do leta 2015 pa je tudi produciral in vodil resničnostni šov Vajenec. Medijska družba Forbes je leta 2020 ocenila, da ima Trump v lasti premoženje, vredno 2,1 milijarde ameriških dolarjev.

Trump je leta 2016 vstopil v predsedniško tekmo kot republikanec in je na strankarskih volitvah premagal 16 drugih kandidatov. Politični položaj Donalda Trumpa opisujejo kot populističen, protekcionističen in nacionalističen. Kljub temu, da mu pred volitvami večinoma niso obetali zmage, je skladno z ameriškim volilnim sistemom premagal kandidatko Demokratske stranke Hillary Clinton, čeprav je prejel manj glasov volivcev od nje. Postal je najstarejši predsednik ZDA s prvim mandatom in prvi brez predhodnih vojaških ali vladnih izkušenj. Njegova izvolitev in politična dejanja so sprožili številne proteste. Trump je med kampanjo in predsedovanjem izrekel številne napačne in zavajajoče trditve, kar so mediji opisali kot do takrat nevideni pojav v ameriški politiki. Poleg tega so številne njegove komentarje in dejanja označili za rasno obarvane ali rasistične.

Trump je med predsedovanjem prepovedal vstop državljanom številnih držav z muslimansko večino, kar je utemeljeval z varnostnimi pomisleki. Razglasil je razbremenilni davčni paket za posameznike in poslovneže. Imenoval je tri vrhovne sodnike, Neila Gorsucha, Bretta Kavanaugha in Amy Coney Barrett. Na pandemijo bolezni COVID-19 se je odzval počasi in zmanjševal pomen grožnje, nasprotoval priporočilom zdravstvenih uradnikov in širil napačne informacije o ravnanju ob bolezni in o razpoložljivosti testiranja. V zunanji politiki je zasledoval agendo Najprej Amerika, v okviru katere je ZDA umaknil iz transpacifiških trgovinskih pogajanj, pariškega podnebnega dogovora in dogovora o iranskem jedrskem orožju. Za glavno mesto Izraela je priznal Jeruzalem, z uvedbo uvoznih carinskih dajatev sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko in umaknil ameriške vojake iz severne Sirije. Trikrat se je sestal s severnokorejskim voditeljem Kim Džong-unom, vendar so pogajanja za denuklearizacijo države nazadnje propadla.

Posebna svetovalna preiskava, ki jo je v letih od 2017 do 2019 vodil Robert Mueller, je pokazala, da sta Trump in njegov volilni štab leta 2016 zaradi pričakovane politične koristi spodbujala vmešavanje Rusije v ameriške volitve, vendar pa v preiskavi niso našli zadostnih dokazov, da bi lahko Trumpa obtožili zarote ali »usklajevanja« z Rusijo. Mueller je Trumpa preiskoval tudi glede oviranja pravice, vendar se v poročilu v zvezi s tem ni opredelil. Trump je pozneje pomilostil pet ljudi, obsojenih v zvezi s preiskavo. Potem ko je Trump pritiskal na Ukrajino, da bi ta sprožila javno preiskavo njegovih političnih tekmecev, je predstavniški dom decembra proti njemu sprožil ustavno obtožbo (impeachment) zaradi zlorabe oblasti in obstrukcije kongresa. Sledil je proces pred senatom, v katerem je bil na koncu oproščen.

Na predsedniških volitvah 2020 je Trump izgubil proti Joeju Bidnu, vendar odbil priznati poraz. Poskušal je spremeniti izid volitev z neutemeljenimi trditvami o volilnih prevarah, pritiskanjem na vladne uradnike, poskusi pravnega izpodbijanja izida in oviranjem prenosa oblasti. Med preštevanjem elektorskih glasov 6. januarja 2021 je v govoru pozval svoje podpornike, naj se odpravijo na Kapitol, ki so ga slednji nato napadli in zasedli; v napadu je umrlo pet ljudi, kongres pa so morali evakuirati. Sedem dni po izgredu je predstavniški dom proti Trumpu vložil novo ustavno obtožbo zaradi vzpodbujanja upora, s čimer je postal edini pripadnik zvezne vlade z dvema ustavnima obtožbama.

Trump med igro golfa s Šinzom Abejem.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v Queensu (New York) očetu Fredu in mami Mary Anne MacLeod. Njegov ded Friderick Trump je kot iskalec boljšega življenja v ZDA prišel iz Nemčije, zaradi birokratskih zapletov pa je moral v Združenih državah ostati trajno. Donald se je šolal na vojaški akademiji in kasneje diplomiral iz ekonomije. Leta 1971 je prevzel očetovo nepremičninsko podjetje - TRUMP.

Sodeloval je v resničnostnih šovih - najbolj znan je resničnostni šov Vajenec. Revija Forbes ga je leta 2016 uvrstila na 324. mesto med najbogatejšimi ljudmi na svetu in na 156. mesto na lestvici najbogatejših Američanov s skupnim premoženjem od 4,5 milijarde evrov.

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Trump je bil poročen trikrat. V prvem zakonu z Ivano Trump so se mu rodili trije otroci, Donald ml., Eric in Ivanka. Po ločitvi od Ivane se je poročil z Marlo Maples, s katero ima hči Tiffany. Od leta 2005 je poročen z Melanio Trump, s katero imata sina Barrona, ki govori tudi slovensko.[4]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

V politiki se je prvič preskusil leta 2000, ko je organiziral poskusno kampanjo za izvolitev za predsednika Združenih držav Amerike na predsedniških volitvah 2000. Takrat še kot predstavnik Reformne stranke Združenih držav Amerike.

Predsedniške volitve 2016[uredi | uredi kodo]

Od 16. julija 2015 je bil vodilni kandidat Republikanske stranke na ameriških predsedniških volitvah 2016. 19. julija 2016 je na konvenciji republikanske stranke prejel uradno nominacijo stranke skupaj s podpredsedniškim kandidatom Mikom Pencom. Pod geslom "Make America Great Again!" (Naredimo Ameriko spet veliko!) je zagovarjal predvsem končanje izkoriščanja Združenih držav Amerike s strani ostalega sveta, gradnjo zidu na meji z Mehiko, ki naj bi ga slednja tudi plačala. Iz Mehike naj bi po njegovih besedah prihajali kriminalci, posiljevalci in preprodajalci mamil.

Srečanje ameriške vlade (13. marec 2017)

Njegova kampanja, ki je želela pritegniti predvsem razočarane demokratske volivce, je bila deležna mnogih kritik o ksenofobiji in seksizmu. Slednje je sprožilo več pričanj žensk, katerim bi naj Trump plačal za molčečnost ter posnetek, v katerem Trump novinarju v avtobusu pripoveduje, kako lahko osvoji žensko zaradi svojega vpliva[5]. Skoti kampanjo je Trump večkrat okrcal tudi medije in t.i. "fake news" (lažne novice), ki so o njem, njegovem življenju in družinskih članih namerno poročali lažno in negativistično.

Javnomnenjske ankete so nekoliko več možnosti za zmago namenile demokratski kandidatki Hillary Clinton, katere podpredsedniški kandidat je bil Tim Caine.

9. novembra 2016 je bil Donald Trump izvoljen za 45. predsednika Združenih držav Amerike. Čeprav Hillary Clinton dobila skoraj 3 milijone več glasov volivcev kot Trump, je ta prejel več elektorskih glasov (304 od 538 glasov)[6], ki so ga ustoličili na mesto predsednika. Zmago si je priboril v večini ameriških zveznih držav in sicer na Aljaski, v Kentuckiju, Indiani, Zahodni Virginiji, Oklahomi, Misisipiju, v Južni in Severni Karolini, Alabami, Kansasu, Wyomingu, Južni Dakoti, Severni Dakoti, tradicionalno republikanskemu Teksasu; v Arkansasu, Arizoni, Louisiani, Nebraski, Ohiou, Misuriju, v Montani, na Floridi, Idahu, v Utahu, Iowai, Georgiji, Pensilvaniji, Tennesseeiu in Wisconsinu. Po zmagi je v javnem nagovoru dejal: "obljubljam, da bom predsednik vsem Američanom" [7]. Kmalu po zmagi mu je čestital tudi takratni predsednik Barack Obama ter ga pred inavguracijo povabil na pogovor v Belo hišo.

Inavguracija je potekala 20. januarja 2017 v Washingtonu[8].

Predsedniške volitve 2020[uredi | uredi kodo]

Trump med kampanjo, 2020.

Glavni članek: Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020

Ves prvi mandat je namigoval na tudi ponovno kandidaturo in izvolitev, uradno pa je kampanjo napovedal in začel 18. junija 2019 v Orlandu.[9] V novi kampanji je slogan "Make America Great Again" ("Naredimo Ameriko spet veliko") spremenil v "Keep America Great" ("Ohranimo Ameriko veliko"), obdržal pa je podpredsedniškega kandidata Mikea Pencea.

Na volitvah je prejel 74.216.747 glasov oz. 46,8 % glasov, njegov protikandidat, demokrat Joe Biden pa 51,3 %, s čimer je bil izvoljen za novega ameriškega predsednika. Trump poraza sprva ni priznal in vložil več tožb zaradi domnevnih nepravilnostih na volitvah.[10][11] Večino teh so sodišča zavrnila. Trumpovi podporniki so protestirali na ulicah mest, 6. januarja je prišlo iz strani nekaj protestnikov do vdora v Kapitol. Trump jih je pozval, naj se vrnejo domov. Protestniki so od podpredsednika Penceja in republikanskih senatorjev zahtevali, da Bidna ne potrdijo za novega predsednika. Nekateri senatorji so na glasovanju odrekli podporo novemu predsedniku, Trump je poraz priznal 7. januarja 2021, dan po nasilnem vdoru njegovih podpornikov v Kapitol.[12][13] Zaradi izgredov je bila Trumpu izglasovana druga ustavna obtožba.[14] Trump se je odločil, da se invaguracije Joeja Bidna ne bo udeležil, se je je pa njegov podpredsednik Mike Pence.

Trumpu je bil dostop do njegovih računov preprečen že 7. januarja, le dan po vdoru v Kapitol.[15] Zaradi dolgotrajnih kršitev Facebookovih smernic in pravil je bil 4. junija blokiran do leta 2023, po preteku izgona pa se bo vodstvo odločilo, ali Trump še predstavlja narodno grožnjo.[16] Hkrati je tudi zatrdil, da je nedoločena blokada Trumpa neprimerna, Trump pa se je na blokado odzval, da je to sramota.[17] Facebook je spremenil svoje smernice, ki sedaj politike enačijo z drugimi osebami.[18]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Certificate of Birth Registration
  2. Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. 3,0 3,1 The Jamaica Hospital Certificate of Birth
  4. "Poslušajte, kako govori sin ameriškega predsednika: Barron Trump ima Melaniin naglas (VIDEO)". Revija Reporter. Pridobljeno dne 2019-03-03.
  5. CBS News (2016-10-07), Trump defends crude language from 2005 as "locker room" talk, pridobljeno dne 2019-03-03
  6. "US Election 2016 Results". BBC News (angleščina). Pridobljeno dne 2019-03-03.
  7. "Trump bo kot novi predsednik ZDA prisegel 20. januarja". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-03-01.
  8. Slovenija, Multimedijski center RTV. "Inavguracija Donalda Trumpa". RTV 4D. Pridobljeno dne 2019-03-03.
  9. www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/zdaj-tudi-uradno-donald-trump-znova-v-bitki-za-belo-hiso/492320. Pridobljeno dne 2019-06-18. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  10. Haberman, Maggie; Corasaniti, Nick; Rutenberg, Jim; Feuer, Alan; Thrush, Glenn; Gray, Kathleen (2020-11-19). "Presidential Transition Live Updates: Trump Invites State Lawmakers to White House in Bid to Subvert Election". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2020-11-23.
  11. * "Decision Desk HQ projects that @JoeBiden has won Pennsylvania and its 20 electoral college votes for a total of 273. Joe Biden has been elected the 46th President of the United States of America. Race called at 11-06 08:50 AM EST". 6. november 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. november 2020.
  12. Liptak, Kevin; Stracqualursi, Veronica; Malloy, Allie (January 7, 2021). "Trump publicly acknowledges he won't serve a second term day after inciting mob". CNN. Pridobljeno dne January 7, 2021.
  13. Miller, Zeke; Colvin, Jill (January 8, 2021). "After excusing violence, Trump acknowledges Biden transition". Associated Press. Pridobljeno dne January 9, 2021.
  14. "Druga ustavna obtožba Donalda Trumpa v senatu v ponedeljek". Dnevnik. Pridobljeno dne 2021-01-25.
  15. News, A. B. C. "Trump responds after Facebook ban extended pending additional review". ABC News (angleščina). Pridobljeno dne 2021-06-04.
  16. "Donald Trump banned from Facebook for at least two years". The Independent (angleščina). 2021-06-04. Pridobljeno dne 2021-06-04.
  17. Singman, Brooke (2021-05-05). "Trump slams Facebook ban as 'total disgrace,' says Big Tech companies 'must pay a political price'". Fox News (angleščina). Pridobljeno dne 2021-06-04.
  18. Isaac, Mike; Frenkel, Sheera (2021-06-04). "Facebook Says Trump's Ban Will Last at Least 2 Years". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2021-06-04.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Politične funkcije
Predhodnik: 
Barack Obama
Predsednik Združenih držav Amerike
2017
Trenutni nosilec naziva