Pojdi na vsebino

Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020
Združene države Amerike
2016 ←
 3. november 2020
 → 2024
Udeležba 66,7 % Rast (predhodna ocena)[1]
 
Kandidat Joe Biden Donald Trump
Stranka Demokratska stranka Republikanska stranka
Domača
zvezna država 		Delaware Florida[2]
Podpredsednik Kamala Harris Mike Pence
Elektorski glasovi 306 232
Zvezne države 25 + DC + NE-02 25 + ME-02
Število glasov 81.268.867 74.216.747
Delež glasov 51,3 % 46,8 %
KalifornijaOregonWashington (zvezna država)IdahoNevadaUtahArizonaMontanaWyomingColoradoNova MehikaSeverna DakotaJužna DakotaNebraskaKansasOklahomaTeksasMinnesotaIowaMisuriArkansasLouisianaWisconsinIllinoisMichiganIndianaOhioKentuckyTennesseeMisisipiAlabamaGeorgiaFloridaJužna KarolinaSeverna KarolinaVirginijaZahodna VirginijaZvezno okrožje KolumbijaMarylandDelawarePensilvanijaNew JerseyNew YorkConnecticutRhode IslandVermontNew HampshireMaineMassachusettsHavajiAljaskaZvezno okrožje KolumbijaMarylandDelawareNew JerseyConnecticutRhode IslandMassachusettsVermontNew Hampshire
Zemljevid elektorskih glasov po zveznih državah
predhodni predsednik

Donald Trump
Republikanska stranka

novi predsednik

Joe Biden
Demokratska stranka

59. volitve predsednika Združenih držav Amerike so potekale v torek, 3. novembra 2020. Na volitvah je nekdanji podpredsednik Joe Biden iz Demokratske stranke premagal dotedanjega republikanskega predsednika Donalda Trumpa s 306 elektorskimi glasovi proti 232. Volilna udeležba je bila najvišja po letu 1900,[3] tako Trump kot Biden pa sta prejela preko 74 milijonov glasov, kar sta največji števili glasov za kandidata ameriških predsedniških volitev v zgodovini.[4]

Donald Trump si je zagotovil republikansko nominacijo brez resne opozicije, medtem ko je bil Joe Biden izbran iz nabora kandidatov, največjega ene stranke v sodobni zgodovini; njegov najbližji tekmec je bil Bernie Sanders. Osrednje polemike volitev so vključevale javno zdravje in gospodarske vplive pandemije koronavirusne bolezni, državljanske nemire v odziv na uboj Georgea Floyda, ameriško vrhovno sodišče po smrti Ruth Bader Ginsburg in potrditvi Amy Coney Barrett ter razširitev ali ukinitev zakona o zdravstvenem zavarovanju.[5][6][7]

Na volitvah je bilo rekordno število glasov oddanih predčasno in po pošti.[8] Veliko število poštnih glasovnic je v nekaterih zveznih državah povzročilo zaostanke v štetju in sporočanju izidov. Zaradi tega sta Biden in Harrisova za zmagovalca obveljala šele 7. novembra, štiri dni po volitvah.[9][a]

Med kampanjo, na volilno noč[11] in po razglasitvi demokratov za zmagovalce[12] so Trump in nekateri republikanci dajali lažne in neutemeljene izjave z namenom razvrednotiti volitve in omajati njihovo legitimnost.[13] V vseh 50 državah so uradniki zatrdili, da ni dokazov o prevari ali nepravilnostih,[14] federalne agencije za nadzor volitev pa so jih označile za »najvarnejše v zgodovini Amerike«.[15][16][17] Trumpova kampanja je izide volitev v več zveznih državah izpodbijala s tožbami, ki so jih različna sodišča skoraj vse zavrnila ali opustila,[18][19] širila teorije zarote o volilni prevari,[20] pritiskala na republikanske elektorje in zakonodajalce,[21] nasprotovala elektorski potrditvi v Kongresu[22] in zavračala sodelovanje pri prenosu oblasti.[23] Potem ko je dva meseca zatrjeval, da se ne bo predal,[24][25][26] je Trump 7. januarja 2021, dan po nasilnem vdoru njegovih podpornikov v Kapitol, priznal poraz.[27][28]

Izidi volitev v vseh zveznih državah in okrožju so bili potrjeni 9. decembra 2020.[29] Elektorski kolegij je predsednika in podpredsednika formalno izvolil 14. decembra, kongres pa glasove preštel 6. in 7. januarja 2021.[30] Inavguracija je potekala 20. januarja 2021.

Kandidati

[uredi | uredi kodo]
Demokratska stranka Republikanska stranka
Kandidat za predsednika Podpredsedniški kandidat Kandidat za predsednika Podpredsedniški kandidat
Joe Biden
Kamala Harris
Donald Trump
Mike Pence
47. podpredsednik ZDA
(2009–2017) 		Senatorka iz Kalifornije
(2017–2021) 		45. predsednik ZDA
(2017–2021) 		48. podpredsednik ZDA
(2017–2021)
Libertarianska stranka Zelena stranka
Kandidat za predsednika Podpredsedniški kandidat Kandidat za predsednika Podpredsedniški kandidat
Jo Jorgensen
Spike Cohen
Howie Hawkins
Angela Walker
Predavateljica Podcaster in poslovnež Soustanovitelj stranke Zakonodajna direktorica

Kandidati po strankah

[uredi | uredi kodo]

Republikanska stranka

[uredi | uredi kodo]

25. januarja 2019 je Republikanska stranka Trumpa neuradno potrdila za svojega predsedniškega kandidata. 7. novembra 2018 je Trump Mikea Pencea potrdil za svojega podpredsedniškega kandidata tudi na volitvah leta 2020.

Kandidat Rojen Zvezna država Geslo
Donald J. Trump
 14. junij 1946

New York

New York

Ostali kanadidati

[uredi | uredi kodo]
Kandidat Slika Rojen Zvezna država Geslo
Rocky De La Fuente
10. oktober 1954 Kalifornija
Joe Walsh

predstavnik

27. december 1961 Illions
Bill Weld
31. julij 1945 Massachusetts
Mark Sanford

predstavnik

28. maj 1960 Južna Karolina

Demokratska stranka (kandidati za nominacijo)

[uredi | uredi kodo]
Amy Klobuchar ob najavi kandidature za predsednico ZDA.

8. aprila 2020 je od predsedniške tekme odstopil Bernie Sanders, ki je tako Joeu Bidnu omogočil osvojitev demokratske nominacije.[31]

Kandidat Rojen Zvezna država Geslo
Joe Biden[32]
 20. november 1942 Delaware

Umaknjeni kandidati

[uredi | uredi kodo]
Kandidat Slika Rojen Zvezna država Geslo
Elizabeth Warren
22. junij 1949 Massachusetts
Michael Bloomberg
14.februar 1942 New York
Amy Klobuchar

Senator

25. maj 1960 Minnesota
Pete Buttigieg[33][34]

Župan

19. januar 1982 Indiana
Tom Steyer[35]

Senator

27. junij 1957 Kalifornija
Michael Bennet

Senator

28. november 1964 Kolorado
Cory Booker[36] senator
27. april 1969 New Jersey
Steve Bullock

Guverner Montane

11. april 1966 Montana
Julian Castro[37]
16. september 1974 Teksas
Bill de Blasio

župann New Yorka

8. maj 1961 New York
John Delaney[38] predstavnik
16. april 1963 Maryland
Tulsi Gabbard
Havaji
Kirsten Gillibrand[39]senatorka in predstavnica
9. december 1966 New York
Kamala Harris[40]senatorka
20. oktober 1964 Kalifornija
Deval Patrick

Nekdanji guverner zvezne države Massachusetts

31. julij 1956 Massachusetts
Wayne Messam

župan Miramara

7. junij 1974 Florida
Beto O'Rourke

Predstavnik

26. september 1972 Teksas
Tim Ryan

Predstavnik

16. julij 1973 Ohio
Bernie Sanders[41]

senator

8. september 1941 Vermont
Joe Sestak[41]

predstavnik

12. december 1951 Pensilvanija
Marianne Williamson
8. julij 1952 Kalifornija
Andrew Yang
13. januar 1975 New York

Liberalna stranka (kandidati za nominacijo)

[uredi | uredi kodo]
Kandidat Slika Rojen Zvezna država Geslo
Max Abramson

državni predstavnik NH

29. april 1976 New Hapshire
Dan "Taxation is Theft" Behrman 24. april 1981 Teksas
Souraya Faas
Florida
Adam Kokesh
  1. februar 1982
 Arizona
John McAfee

Predsedniški kandidat leta 2016

15. september 1945 Tennessee
Kim Ruff
Arizona
Vermin Supreme
junij 1961 Kansas
Arvin Vohra
9. maj 1979 Maryland

Stranka zelenih (kandidati za nominacijo)

[uredi | uredi kodo]
Kandidat Slika Rojen Zvezna država Geslo
Uradno priznan kandidat
Howie Hawkins

Guverner New Yorka

8. december 1952 New York
Ostali
Dario Hunter[42]
1983 Ohio

Ameriška solidarna stranka (kandidati za nominacijo)

[uredi | uredi kodo]
Kandidat Slika Rojen Zvezna država Geslo
Brian T. Carroll
1949 Kalifornija
Joe Schriner

Neodvisni kandidat za predsednika leta 2000, 2004, 2008, 2012 and 2016

3. marec 1955 Ohio
Joshua Perkins
1984 Teksas

Nacionalne konvencije strank

[uredi | uredi kodo]
Map of United States showing Milwaukee, Jacksonville, and Austin.
Milwaukee
Milwaukee
Jacksonville
Jacksonville
Virtualno
Virtualno
Virtualno
Virtualno
Virtualno
Virtualno
  Demokratska stranka
  Republikanska stranka
  Liberalci (virtualno)
  Zeleni (virtualno)
  Stranka ustave (virtualno)

Na nacionalnih konvencijah strank delegati potrdijo oz. nominirajo kandidata za predsednika ZDA.

Demokrati

[uredi | uredi kodo]

Demokratska nacionalna konvencija je bila sprva predvidena med 13. in 16. julijem 2020 v Fiserv Forumu v Milwaukeeju, v zvezni državi Wisconsin.[43] Zaradi epidemije koronavirusa so jo prestavili na obdobje med 17. in 20. avgustom.[44]

Republikanci

[uredi | uredi kodo]

Republikanska nacionalna konvencija bi morala sprva potekati med 24. in 27. avgustom 2020 v centru Spectrum v Charlotteu v Severni Karolini, a so jo zaradi epidemije koronavirusa prestavili v Jacksonville na Floridi.

Liberalci

[uredi | uredi kodo]

Konvencija Liberalne stranke bo potekala med 22. in 25. majem 2020 v Austinu v zvezni državi Teksas.[45] Zaradi epidemije koronavirusa bo potekala virtualno.[46]

Zeleni

[uredi | uredi kodo]

Koncencija stranke Zelenih je bila sprva predvidena med 9. in 12. julijem 2020 v Deotritu, a bo zaradi epidemije koronavirusa potekala virtualno.[47]

Povolilno dogajanje

[uredi | uredi kodo]

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je zmagal v Pensilvaniji in si s tem pridobil še 20 elektorskih glasov ter postal 46. predsednik ZDA, kažejo projekcije več ameriških medijev. Kasneje je po projekcijah zmagal še v Nevadi, tako ima trenutno po projekcijah televizijske hiše CNN trenutno 279 elektorskih glasov, po projekcijah več drugih medijev pa že 290. Za zmago kandidat potrebuje 270 elektorskih glasov. Biden je obljubil, da bo predsednik vseh Američanov.[48] Trump medtem ne želi priznati poraza. Dejal je, da volitve še niso končane.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Večja medijska omrežja objavijo projekcijo zmagovalca v zvezni državi, potem ko obstaja matematična gotovost, da mu preostali neprešteti glasovi ne bodo preprečili zmage.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 2020 November General Election Turnout Rates, United States Election Project.
  2. ↑ Choi, Matthew (31. oktober 2019). »Trump, a symbol of New York, is officially a Floridian now«. Politico. Pridobljeno 31. oktobra 2019.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  3. ↑ »2020 Voter Turnout Was the Highest the U.S. Has Seen in Over a Century«. Marie Claire. 5. november 2020.
  4. ↑ Lewis, Sophie (7. november 2020). »Joe Biden breaks Obama's record for most votes ever cast for a U.S presidential candidate«. CBS.
  5. ↑ Edsall, Thomas B. (3. junij 2020). »Opinion | The George Floyd Election«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 13. oktobra 2020.
  6. ↑ Baker, Peter (22. september 2020). »With Nothing Else Working, Trump Races to Make a New Supreme Court Justice the Issue«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 14. oktobra 2020.
  7. ↑ Staff (26. september 2020). »How Amy Coney Barrett Would Reshape the Court – And the Country«. Politico. Pridobljeno 13. oktobra 2020.
  8. ↑ Saul, Stephanie; Hakim, Danny (3. november 2020). »As Counting Begins, a Flood of Mail Ballots Complicates Vote Tallies«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 12. novembra 2020.
  9. ↑ * »Decision Desk HQ projects that @JoeBiden has won Pennsylvania and its 20 electoral college votes for a total of 273. Joe Biden has been elected the 46th President of the United States of America. Race called at 11-06 08:50 AM EST«. 6. november 2020. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2020.
  10. ↑ Wolf, Zachary (17. oktober 2020). »It's not magic, it's math. Here's how CNN makes election projections«. CNN.
  11. ↑ »Donald Trump Is Lying About The Early Election Results«. BuzzFeed News. Pridobljeno 4. novembra 2020.
  12. ↑ King, Ledyard (7. november 2020). »Trump revives baseless claims of election fraud after Biden wins presidential race«. USA Today. Pridobljeno 7. novembra 2020.
  13. ↑ Haberman, Maggie; Corasaniti, Nick; Rutenberg, Jim; Feuer, Alan; Thrush, Glenn; Gray, Kathleen (19. november 2020). »Presidential Transition Live Updates: Trump Invites State Lawmakers to White House in Bid to Subvert Election«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 23. novembra 2020.
  14. ↑ Corasaniti, Nick; Epstein, Reid; Rutenberg, Jim (10. november 2020). »The Times Called Officials in Every State: No Evidence of Voter Fraud«. The New York Times. Pridobljeno 10. novembra 2020.
  15. ↑ Denean, Austin (12. november 2020). »DHS agency: 'Nov. 3 election was most secure in American history'«. ABC 3340. Sinclair Broadcast Group, Inc. Pridobljeno 13. novembra 2020.
  16. ↑ »Joint Statement from Elections Infrastructure Government Coordinating Council & the Election Infrastructure Sector Coordinating Executive Committees«. Cybersecurity and Infrastructure Security Agency. 12. november 2020. Pridobljeno 13. novembra 2020.
  17. ↑ Chen, Shawna (12. november 2020). »Department of Homeland Security calls election 'the most secure in American history'«. axios.com. Pridobljeno 13. novembra 2020.
  18. ↑ Collins, Kaitlan; Bennett, Kate; Diamond, Jeremy; Liptak, Kevin (8. november 2020). »Jared Kushner has approached Donald Trump to concede and Melania Trump advised the President to accept the loss«. CNN. Pridobljeno 8. novembra 2020.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  19. ↑ Dale, Maryclaire (9. november 2020). »Trump faces long odds in challenging state vote counts«. AP News. Pridobljeno 9. novembra 2020.
  20. ↑ Pengelly, Martin (21. december 2020). »Conspiracy-theorist lawyer Sidney Powell spotted again at White House«. The Guardian. Pridobljeno 3. januarja 2021.
  21. ↑ Gardner, Amy (3. januar 2021). »'I just want to find 11,780 votes': In extraordinary hour-long call, Trump pressures Georgia secretary of state to recalculate the vote in his favor«. The Washington Post. Pridobljeno 4. januarja 2021.
  22. ↑ Tapper, Jake (31. december 2020). »At least 140 House Republicans to vote against counting electoral votes, two GOP lawmakers say«. CNN. Pridobljeno 2. januarja 2021.
  23. ↑ *Rucker, Philip; Gardner, Amy; Dawsey, Josh (19. november 2020). »Trump uses power of presidency to try to overturn the election and stay in office«. The Washington Post.
  24. ↑ Zilbermints, Regina (6. januar 2021). »Trump puts pressure on Republicans, says he will 'never concede'«. The Hill. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  25. ↑ Michaels, Samantha (22. november 2020). »In Public, Trump Still Claims He Won. In Private, Aides Say He's Planning for Life After Presidency«. Mother Jones. Pridobljeno 24. novembra 2020.
  26. ↑ »Trump falsely claims he won the election; Twitter flags the tweet«. CBS News. Associated Press. 16. november 2020. Pridobljeno 18. novembra 2020.
  27. ↑ Liptak, Kevin; Stracqualursi, Veronica; Malloy, Allie (7. januar 2021). »Trump publicly acknowledges he won't serve a second term day after inciting mob«. CNN. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  28. ↑ Miller, Zeke; Colvin, Jill (8. januar 2021). »After excusing violence, Trump acknowledges Biden transition«. Associated Press. Pridobljeno 9. januarja 2021.
  29. ↑ »All 50 states and DC have now certified their presidential election results«. CNN (v angleščini). 10. december 2020.
  30. ↑ Neale, Thomas H. (22. oktober 2020). »The Electoral College: A 2020 Presidential Election Timeline«. Congressional Research Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. novembra 2020. Pridobljeno 9. novembra 2020.
  31. ↑ »Sanders se je predal, Biden bo za demokrate izzval Trumpa«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 8. aprila 2020.
  32. ↑ »Tudi Biden bi bil rad predsednik ZDA. Trump pozdravil "zaspanega Joeja"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. februarja 2020.
  33. ↑ »V ameriški predsedniški tekmi 2020 tudi prvi homoseksualni kandidat«. Dnevnik. Pridobljeno 12. februarja 2019.
  34. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 16. aprila 2019.
  35. ↑ Burns, Alexander (9. julij 2019). »Tom Steyer Will Run for President and Plans to Spend $100 Million on His Bid«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 23. avgusta 2019.
  36. ↑ »Predsedniški kandidat Corey Booker v zvezi z Rosario Dawson?«. RTVSLO.si. Pridobljeno 12. februarja 2019.
  37. ↑ »Med demokratskimi predsedniškimi kandidati tudi Julian Castro«. Mladina.si. Pridobljeno 12. februarja 2019.
  38. ↑ »Seznam demokratskih predsedniških kandidatov za volitve 2020 se širi, omenjajo tudi Američanko slovenskega rodu«. www.vecer.com. 14. januar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2019. Pridobljeno 12. februarja 2019.
  39. ↑ »STA: Boj za demokratsko predsedniško kandidaturo napovedala senatorka Kirsten Gillibrand«. www.sta.si. Pridobljeno 12. februarja 2019.
  40. ↑ U, V. (21. januar 2019). »Demokratka Kamala Harris napovedala kandidaturo za predsednico ZDA«. www.delo.si. Pridobljeno 12. februarja 2019.
  41. ↑ 41,0 41,1 »The Morning Call - We are currently unavailable in your region«. www.tribpub.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. avgusta 2019. Pridobljeno 23. avgusta 2019.
  42. ↑ Pelzer, Jeremy (27. februar 2019). »Green Party presidential hopeful says he was fired as rabbi because of Israel criticism«. cleveland.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 16. aprila 2019.
  43. ↑ Merica, Dan; Zeleny, Jeff. »Democrats pick Milwaukee for 2020 national convention site«. CNN. Pridobljeno 9. aprila 2019.
  44. ↑ Smith, Allan; Vitali, Ali (3. april 2020). »Democratic Party delays July convention until August over coronavirus concerns«. NBC News. Pridobljeno 23. aprila 2020.
  45. ↑ »2020 Libertarian National Convention«. 2020 LNC Convention (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. marca 2019. Pridobljeno 9. aprila 2019.
  46. ↑ Winger, Richard (9. maj 2020). »Libertarian Party Will Use On-Line Process to Choose National Ticket in Late May, Then Hold an In-Person July Convention for Other Business«. Ballot Access News. Pridobljeno 10. maja 2020.
  47. ↑ Winger, Richard (24. april 2020). »Green Party Presidential Convention Will be Virtual«. Ballot Access News. Pridobljeno 24. aprila 2020.
  48. ↑ Berginc, Tim (7. november 2020). »Joe Biden novi predsednik ZDA: Obljubljam, da bom predsednik vseh Američanov«. siol.net. SIOL. Pridobljeno 11. novembra 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Volitve_predsednika_Združenih_držav_Amerike_2020&oldid=6374786«