1945

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1910.  1920.  1930.  - 1940. -  1950.  1960.  1970.
Leta:	1942 · 1943 · 1944 · 1945 · 1946 · 1947 · 1948
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki

Januar – junij

Churchill, Roosevelt in Stalin na Jaltski konferenci

• 16. januar - Adolf Hitler se zaradi zavezniške grožnje preseli iz svojega doma v svoj berlinski bunker.
• 4. – 11. februar - voditelji treh zavezniških velesil, Roosevelt, Churchill in Stalin, na Jaltski konferenci razpravljajo o povojni Nemčiji.
• 19. februar – 26. marec - bitka za Iwo Jimo.
• 12. april - Harry S. Truman postane nov ameriški predsednik, potem, ko Franklin Delano Roosevelt prej tega dne umre zaradi možganske krvavitve.
• 15. april - britanske enote osvobodijo koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen.
• 28. april - italijanski partizani ubijejo Benita Mussolinija in njegovo ljubico Claro Petacci.
• 30. april - Adolf Hitler in njegova dvodnevna žena Eva Braun storita samomor v berlinskem podzemnem bunkerjem
• 1. maj - Joseph Goebbels in njegova žena Magda zastrupita svojih šest otrok v berlinskem podzemnem bunkerju ter nato skupaj storita samomor pred bunkerjem
• 2. maj -
  • enote jugoslovanske 4. armade se po hudih bojih med Reko in Snežnikom prebijejo čez Mašun v Ilirsko Bistrico in skupaj z 9. korpusom NOV Slovenije osvobodijo Trst.
  • po 16-dnevnem obleganju Berlina Sovjetska Rdeča armada zasede mesto.
• 6. maj

• protifrancoska vstaja v Damasku.
• admiral Dönitz ukaže nemškim podmornicam vrnitev v baze.

• 8. maj - britanska 8. armada skupaj s slovenskimi partizanskimi enotami in motoriziranim odredom jugoslovanske 4. armade pride na Koroško in Celovec.
• 9. maj
  • generalpolkovnik Aleksander von Loehr, poveljnik armadne skupine E in poveljnik za jugovzhod pred generalom Ivanom Dolničarjem in navzočo Britansko vojaško misijo v Šaleški dolini na štabu IV. operativne cone v Topolšici podpiše brezpogojno kapitulacijo - listino o vdaji svojih obroženih sil (okrog 300.000 vojakov), kar pomeni formalni konec 2. svetovne vojne v takratni domovini Jugoslaviji in Evropi.
  • enote slovenske partizanske vojske v zgodnjih jutranjih urah vkorakajo v osvobojeno Ljubljano
• 13. maj - nemške enote na Češkoslovaškem položijo orožje.
• 15. maj - zadnja bitka 2. svetovne vojne v Evropi na Poljani na Prevaljah.
• 16. maj - v Nemčiji aretirajo člane nemške vlade, ki jo je po Hitlerjevem samomoru sestavil admiral Dönitz.
• 23. maj
  • Winston Churchill odstopi z mesta predsednika vlade Združenega kraljestva.
  • ameriška letala pričnejo z uničujočim bombardiranjem Tokia.
• 4. junij - novoustanovljeni transfuzijski oddelek Centralne vojne bolnice v Ljubljani odvzame in konzervira prve odmerke krvi - začetek transfuzijske službe v Sloveniji.
• 26. junij - v San Franciscu predstavniki 50 držav podpišejo ustanovno listino Organizacije združenih narodov.

Julij – december

Gobast oblak po eksploziji atomske bombe nad Nagasakijem

• 16. julij - Američani poskusno sprožijo eksplozijo prve atomske bombe v oporišču Alamogordo v Novi Mehiki.
• 17. julij – 2. avgust - v Potsdamu se začne vrhunsko srečanje treh velesil - ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, kjer Truman, Churchill in Stalin sprejmejo sklep o povojni Nemčiji.
• 25. julij - po končani vojni Nemčijo razdelijo na štiri cone: ameriško, francosko, britansko in sovjetsko
• 6. avgust - ameriški bombnik B-29 odvrže prvo atomsko bombo na japonsko mesto Hirošimo. Eksplozija bombe je zahtevala po podatkih japonskega Rdečega križa 245.000 smrtnih žrtev in 150.000 ranjenih. Posledice žarčenja pa se občutijo še danes.
• 8. avgust - Sovjetska zveza napove vojno Japonski.
• 9. avgust
  • Američani odvržejo še drugo atomsko bombo na Japonsko, tokrat na mesto Nagasaki, kjer umre okrog 74.000 ljudi, več kot 40.000 pa je ranjenih.
  • Sovjetska zveza prične ofenzivo v Mandžukuo in druge satelite Japonskega imperija.
• 10. avgust - Japonska ponudi zaveznikom popolno kapitulacijo pod pogojem, da cesar obdrži prestol.
• 2. september - konča se druga svetovna vojna.
• 14. november - v Nürnbergu se pred mednarodnim sodiščem pričnejo sojenja proti vojnim zločincem iz druge svetovne vojne.
• 5. december - Na vaji z mornariške letališke postaje Fort Lauderdale izgine let torpednih bombnikov ameriške mornarice Grumman TBF Avenger (znan kot let 19).

Rojstva

Ritchie Blackmore

• 1. januar - André Lefevere, belgijski teoretik prevodoslovja, jezikoslovec in prevajalec († 1996)
• 6. februar - Robert Nesta »Bob« Marley, jamajški pevec reggaeja, glasbenik († 1981)
• 16. februar - Jeremy Bulloch, britanski igralec (* 2020)
• 14. april - Ritchie Blackmore, angleški rock glasbenik
• 14. maj - Yochanan Vollach, izraelski nogometaš
• 3. julij - Franc Flere, slovenski harmonikar († 2017)
• 6. julij - Peter Singer, avstralski filozof
• 5. december - Eva Bergman, švedska režiserka
• 6. december - Josip Globevnik, slovenski matematik
• 13. december - Sašo Stevović, slovensko-črnogorski kipar

Smrti

Adolf Hitler

• februar/marec - Ana Frank, judovsko-nemška pisateljica dnevnika, (* 1929)
• 1. februar - Johan Huizinga, nizozemski zgodovinar (* 1872)
• 9. april - Dietrich Bonhoeffer, nemški protestantski pastor, teolog in borec proti nacizmu (* 1906)
• 10. april - Johann Mickl, nemški general slovenskega porekla (* 1893)
• 12. april - Franklin Delano Roosevelt, 32. predsednik ZDA (* 1882)
• 13. april - Ernst Cassirer, nemški filozof judovskega rodu (* 1874)
• 14. april - Arthur Robert Hinks, angleški astronom, geograf (* 1873)
• 26. april - Pavlo Petrovič Skoropadski, hetman Ukrajine (* 1873)
• 28. april - Benito Mussolini, italijanski fašistični diktator (* 1883)
• 30. april -
  • Adolf Hitler, nemški diktator, nacistični voditelj (* 1889)
  • Eva Braun, Hitlerjeva dolgoletna spremljevalka in tik pred smrtjo žena (* 1912)

• 

  Franklin Delano Roosevelt

  1. maj - Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični minister za prosveto in propagando v Tretjem rajhu (* 1897)
• 1. maj - Magda Goebbels, žena Josepha Goebbelsa (* 1901)
• 2. maj - Hans Krebs, nemški general (* 1898)
• 23. maj - Heinrich Himmler, nemški nacistični politik in vodja SS-a (* 1900)
• 26. maj - Ivan Zver slovenski (prekmurski) tiskar (* 1900)
• 31. maj - Odilo Globocnik, avstrijski nacist, general SS-a (* 1904)
• 7. junij - Kitaro Nišida, japonski filozof (* 1870)
• 2. avgust - Pietro Mascagni, italijanski operni skladatelj (* 1863)
• 10. avgust - Robert Hutchings Goddard, ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir (* 1882)
• 27. avgust - Reynold Alleyne Nicholson, angleški orientalist in raziskovalec islama (* 1868)
• 26. september -
  • Béla Bartók, madžarski skladatelj, etnomuzikolog in pianist (* 1881)
  • Kijoši Miki, japonski sodobni filozof (* 1897)
• 15. oktober - Pierre Laval, francoski politik, kolaborator (* 1883)
• 24. oktober - Vidkun Quisling, norveški nacistični politik, kolaborator (* 1887)
• 1. december - Števan Kovatš, madžarski evangeličanski duhovnik, pisatelj in zgodovinar (* 1866)
• 4. december - Thomas Hunt Morgan, ameriški genetik in embriolog, nobelovec (* 1866)
• 11. december - Charles Fabry, francoski fizik (* 1867)
• 21. december - George S. Patton, ameriški general (* 1885)
• 22. december - Otto Neurath, avstrijski filozof, sociolog in ekonomist (* 1882)

Nobelove nagrade

• Fizika: Wolfgang Pauli
• Kemija: Artturi Ilmari Virtanen
• Fiziologija ali medicina: Alexander Fleming, Ernst Boris Chain in Howard Walter Florey
• Književnost: Gabriela Mistral
• Mir: Cordell Hull