George H. W. Bush
.jpg)
George Herbert Walker Bush, ameriški predsednik ZDA, podpredsednik ZDA, kongresnik, vojaški pilot, pomorski častnik, diplomat, veleposlanik, politik, * 12. junij 1924, Milton, Massachusetts, † 30. november 2018, Houston, Teksas.
Bush je bil 41. predsednik ZDA (1989-1993). Predhodno je bil kongresnik iz Teksasa (1967-1971), veleposlanik pri Združenih narodih (1971-1973), predsednik Republikanskega narodnega komiteja (1973-1974), direktor Centralne obveščevalne agencije (1976-1977) in podpredsednik ZDA pod Reaganom (19811989). Poleg tega je bil odlikovani pomorski vojaški pilot in zadnji veteran druge svetovne vojne, ki je postal predsednik ZDA. Bush je oče 43. predsednika Georgea Walkerja Busha.
Mladost
[uredi | uredi kodo]Bush se je rodil v bogati in znani družini Bush v Miltonu v Massachusettsu, odraščal pa je v Greenwichu v Connecticutu.[8] Obiskoval je akademijo Phillips in med drugo svetovno vojno služil kot pilot v rezervnih enotah ameriške mornarice, nato je diplomiral na univerzi Yale in se preselil v zahodni Teksas, kjer je ustanovil naftno podjetje Zapata Corporation.[9]
Politika
[uredi | uredi kodo]Po neuspešni kandidaturi za člana Senata Združenih držav Amerike leta 1964 je bil dve leti kasneje izvoljen za predstavnika 7. kongresnega okrožja Teksasa. Predsednik Richard Nixon je Busha leta 1971 imenoval za veleposlanika pri Združenih narodih, leta 1973 pa za predsednika Republikanskega nacionalnega odbora.
Predsednik Gerald Ford ga je leta 1974 imenoval za vodjo urada za zvezo z Ljudsko republiko Kitajsko, leta 1976 pa za direktorja Centralne obveščevalne službe. Bush je leta 1980 kandidiral za predsednika, a ga je pri republikanski nominaciji premagal Ronald Reagan, ki je nato Busha izbral za svojega podpredsedniškega kandidata. Na predsedniških volitvah leta 1988 je Bush premagal demokrata Michaela Dukakisa.
Predsednik ZDA
[uredi | uredi kodo]
Bushev predsedniški mandat je zaznamovalo zlasti dogajanje v zunanji politiki. Iztekala se je namreč hladna vojna, imel je tudi ključno vlogo pri ponovni združitvi Nemčije. Vodil je invazijo na Panamo in vključitev v zalivsko vojno, v kateri je bila končana iraška okupacija Kuvajta. Bush je izpogajal in podpisal Severnoameriški sporazum o prosti trgovini, ki je vzpostavil trgovinski blok, sestavljen iz Združenih držav Amerike, Kanade in Mehike, ki pa je bil sicer uveljavljen šele po njegovem mandatu.
Na notranjepolitičnem področju je Bush prelomil predvolilno obljubo iz leta 1988 in sprejel zakonodajo o zvišanju davkov, kar je utemeljil kot nujo za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Leta 1990 je zagovarjal in podpisal tri dvostranske zakone: zakon o Američanih z invalidnostmi, zakon o priseljevanju in dopolnitve zakona o čistem zraku. Prav tako je na vrhovno sodišče imenoval Davida Souterja in Clarencea Thomasa. Bush je na predsedniških volitvah leta 1992 izgubil proti demokratu Billu Clintonu zaradi gospodarske recesije, preobrata glede davčne obljube in zmanjšanega pomena zunanje politike v političnem ozračju po hladni vojni.[10]
Na predsedniških volitvah leta 1992 je Busha premagal demokratski kandidat Bill Clinton.
Po koncu mandata
[uredi | uredi kodo]Po odhodu s položaja leta 1993 je bil Bush aktiven v humanitarnih dejavnostih in je pogosto sodeloval s Clintonom. Z zmago svojega najstarejšega sina Georgea W. Busha na predsedniških volitvah leta 2000 in 2004 sta postala drugi primer očeta in sina na predsedniškem položaju Johnu Adamsu in Johnu Quincyju Adamsu. Njegov drugi sin, Jeb Bush, se je neuspešno potegoval za republikansko predsedniško nominacijo na primarnih volitvah leta 2016.
Po dolgem boju z vaskularno Parkinsonovo boleznijo je George H. W. Bush leta 2018 umrl na svojem domu v Houstonu.[11][12][13] Njegova krsta je bila od 3. do 5. decembra postavljena v rotundi ameriškega Kapitola; bil je 12. ameriški predsednik, ki mu je bila podeljena ta čast.[14] Nato so 5. decembra Bushevo krsto v washingtonsko nacionalno katedralo, kjer je bil državni pogreb.[15] Po pogrebu so Bushev truplo prepeljali v predsedniško knjižnico Georgea H.W. Busha v College Stationu v Teksasu, kjer so ga pokopali poleg žene Barbare in hčerke Robin.[16] Na pogrebu je nekdanji predsednik George W. Bush dejal, da je njegov oče »V vsakem človeku je iskal dobro in ga ponavadi tudi našel.«[17]
Zgodovinarji Busha na splošno uvrščajo med nadpovprečne predsednike.
Odlikovanja
[uredi | uredi kodo]Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Po njem je poimenovana superletalonosilka razreda Nimitz USS George H. W. Bush (CVN-77).
Bil je prvi predsednik, ki je imel dve srednji imeni in prvi predsednik, ki je bil rojen junija.
8. januarja 1992 je med uradno večerjo bruhal v naročje japonskega predsednika vlade Miyazawe, nato pa se je onesvestil.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Record #118844911 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ http://www.cnn.com/2012/12/14/us/george-h-w-bush---fast-facts/
- 1 2 Katalog Nemške nacionalne knjižnice
- ↑ https://www.washingtonpost.com/local/obituaries/george-hw-bush-41st-president-of-the-united-states-dies-at-94/2018/11/30/42fa2ea2-61e2-11e8-99d2-0d678ec08c2f_story.html?noredirect=on
- ↑ https://www.tagesschau.de/ausland/bushgeorge-senior-nachruf-101.html
- ↑ http://www.leparisien.fr/international/l-ancien-president-americain-george-bush-est-decede-01-12-2018-7958361.php — Le Parisien, 2018.
- ↑ »Presidential Avenue: George Bush«. Presidential Avenue. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2007. Pridobljeno 29. marca 2008.
- ↑ »Presidential Avenue: George Bush«. Presidential Avenue. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2007. Pridobljeno 29. marca 2008.
- ↑ Kelly, Jon (2. december 2018). »George HW Bush: What makes a one-term president?«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. avgusta 2021. Pridobljeno 22. marca 2022.
- ↑ »Umrl je nekdanji predsednik ZDA George H. W. Bush«. www.delo.si. Pridobljeno 7. februarja 2026.
- ↑ T, B. R. , K. »Umrl je George Bush starejši, ki je "ZDA vodil v obdobju zgodovinskih sprememb"«. rtvslo.si. Pridobljeno 7. februarja 2026.
- ↑ Nagourney, Adam (30. november 2018). »George Bush, 41st President, Dies at 94«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 2. januarja 2022. Pridobljeno 30. novembra 2018.
- ↑ »Presidential Avenue: George Bush«. Presidential Avenue. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2007. Pridobljeno 29. marca 2008.
- ↑ »Thousands honor former President George H.W. Bush at National Cathedral funeral«. CBS News. 6. december 2018. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2023. Pridobljeno 19. januarja 2019.
- ↑ »Presidential Avenue: George Bush«. Presidential Avenue. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2007. Pridobljeno 29. marca 2008.
- ↑ »Thousands honor former President George H.W. Bush at National Cathedral funeral«. CBS News. 6. december 2018. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2023. Pridobljeno 19. januarja 2019.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- v angleščini
- Inavguracijski nagovor Arhivirano 1999-09-30 na Wayback Machine.
- Avdio posnetki govorov Arhivirano 2006-06-15 na Wayback Machine.
- George Bush: The Unauthorized Biography (avtorja Webster G. Tarpley & Anton Chaitkin)
- Politične donacije
- Uradni življenjepis Bele hiše Arhivirano 2009-01-17 na Wayback Machine.
- Zdravstvena zgodovina
 | ||
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Akademsko | |
| Umetniki | |
| Ljudje | |
| Drugo | |
- Rojeni leta 1924
- Umrli leta 2018
- Predsedniki Združenih držav Amerike
- Osebnosti leta revije Time
- Podpredsedniki Združenih držav Amerike
- Direktorji Centralne obveščevalne agencije
- Ameriški politiki
- Ameriški diplomati
- Ameriški veleposlaniki
- Kongresniki Združenih držav Amerike iz Teksasa
- Častniki Vojne mornarice Združenih držav Amerike
- Vojaški piloti Vojne mornarice Združenih držav Amerike
- Družina Bush
- Veterani druge svetovne vojne
- Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo
- Nosilci reda za zasluge Republike Poljske
- Nosilci reda belega leva
- Prejemniki Nagrade Sylvanusa Thayerja
- Nosilci predsedniške medalje svobode
- Nosilci reda kopeli
- Nosilci zračne medalje (ZDA)
- Nosilci Distinguished Flying Cross (ZDA)
- Nemški Američani