Charles G. Dawes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Charles G. Dawes
Portret
Rojstvo 27. avgust 1865({{padleft:1865|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][3]
Marietta[d][4]
Smrt 23. april 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[4][2][3] (85 let)
Evanston[d][4]
Državljanstvo Flag of the United States (1912-1959).svg ZDA
Poklic politik, diplomat, pianist, pisatelj, ekonomist, bankir, tekstopisec
Podpis Charles G Dawes Signature.svg

Charles Gates Dawes, ameriški bankir, politik, nobelovec, * 27. avgust 1865, † 23. april 1951, ZDA.

Bil je 30. podpredsednik ZDA, služboval je med letoma 1925 in 1929. Za njegovo delo na Dawesovem planu za reparacije po prvi svetovni vojni je prejel Nobelovo nagrado za mir leta 1925. Dawes je bil vojak v prvi svetovni vojni, kasneje je deloval na finančnem ministrstvu, kasneje pa je bil tudi ambasador za Združeno kraljestvo. Kot skladatelj je napisal skladbo, ki je bila kasneje predelana v pop popevko in kot taka postala standard in uspešnica, je torej edini predsednik ZDA ali Nobelov nagrajenec za mir z glasbenim življenjepisom.

Zgodnje življenje in kariera[uredi | uredi kodo]

Od 1909 do 1951 je Charles G. Dawes živelv tej hiši v Illinoisu, ki je bila zgrajena 1894 in je sedaj nacionalni zgodovinski spomenik.

Dawes je rojen v Ohiu kot sin oficirja veterana državljanske vojne Rufusa Dawesa in Mary Beman Gates Dawes. Diplomiral je iz Marietta kolidža 1884 in nato se vpisal v Cincinnati Law School leta 1886.

Dawes je nadaljeval pravno kariero v Nebraski od 1887 do 1894. 

Tako oče in ded sta bila pomembne figure v že preživeti državljanski vojni. Dawesovi so bili ugledna družina, večina njegovi bratov in sestra so bili pomembni poslovneži.[5]

Leta 1894 se Dawes loti posla bencinski postaj in postane predsednik kar dveh takšnih podjetij.

Dawes se je oženil s Caro Blymyer leta 1889. Skupaj sta imela sina in hčero, Rufus Fearing Dawes in Carolyn. Kasneje sta posvojila še dva otroka, dve hčere, Dano in Virginio.

Zgodnja politična kariera[uredi | uredi kodo]

Dawes in njegov položaj v gospodarstvu sta vzbujale pozornost vodstva republikanske stranke. Prosili so ga za bodrenje in podporo pri kandidaturi predsednika McKinleya, za nagrado pa je prejel pomembno mesto v finančnem ministrstvu. Po preplahu leta 1893, ko je železničarstvo pretiravalo z gradnjo in širjenjem in tako napravilo hudo gospodarsko depresijo, največjo dotedaj, je Dawes uspešno obdavčil banke in spremenil bančne običaje v želji, da bi preprečil ponovitev takšnih dogodkov.

Po smrti svojega očeta je bil deležen dednega vojaškega častnega odličja za sodelovanje njegovih prednikov v državljanski vojni.

Oktobra 1901 zapusti ministrstvo in kandidira za zvezni senat iz države Illinois, predvideval je podporo predsednika pri kandidaturi. Žal je predsednik McKinley atentiran, njegov naslednik Theodore Roosevelt pa ni bil naklonjen njegovi kandidaturi.[6] Po porazu 1902 se odpove nadaljnji politiki. Organizira finančno ustanovo, katere predsednik je do leta 1921.

Po smrti svojega sina Rufusa 5.september 1912 na ženevskem jezeru med počitnicami organizira rezidenčne domove za brezdomce v mestih Chicago in Boston. Njegov sin je bil namreč zelo idealističen do revnih in nemočnih.

Prva svetovna vojna in Nobelova nagrada za mir[uredi | uredi kodo]

General Charles Dawes med prvo svetovno vojno

Dawes je podprl s kreditom Antanto in ji dal $500,000,000, četudi je bilo to sporno in bi lahko bilo kršenje nevtralnosti proti politiki Wilsona. Banka Morgan je bila edina dosedaj, ki je bila pripravljena dati kredit od zunaj ob vedno hujšem konfliktu. Obljubljali so mu velik ugled[7]

 Med prvo svetovno vojno je Dawes bil deležen hitrega napredovanja med oficirji in je od majorja bil leta 1918 že brigadirski general. [8] Med avgustoma 1917 - 1919 je Dawes služil v Franciji kot predsednik odbora za nabavo ekspedicijskih enot, kot predstavnik ekspedicijskih enot pa je bil del odbora nabave za vse zavezniške sile. Na koncu vojne je bil član odbora za likvidacije v vojnem ministrstvu ZDA. Za svoje delo je prejel tako ameriška kot francoska odličja in se vrne leta 1919 kot zelo uspešen oficir.[9]

Dawes izstopi iz vojske leta 1919. Predsednik Harding ga postavi za prvega direktorja Urada za proračun. Takrat minister za trgovino Herbert Hoover (kasnejši predsednik) ga imenuje za člana komisije, ki bo dogovorna za reparacije antantnih sil leta 1923. Za njegovo delo na Dawesovem planu, načrt in program, ki bi omogočil Nemčiji obnovo in stabilnost gospodarstva po vojni, je dobil sicer deljeno Nobelovo nagrado za mir. Plan je bil vseeno opuščen in zamenjan z Youngovim planom, ki je bil bolj oster do Nemčije.

Podpredsednik[uredi | uredi kodo]

Dawes in predsednik Calvin Coolidge.

Leta 1924 na konvenciji republikanske stranke predsednik Calvin Coolidge zlahka postane glavni kandidat bodočih volitev. Podpredsednik bi lahko bil tudi Herbert Hoover, a ni dovolj popularen.[10] Delegati nato izberejo Dawesa, kar Coolidge hitro sprejme.[10]

Dawes je bil izvoljen z veliko večino.[11] Dawes in Coolidge sta bila zaprisežena 4.marca 1925. Kar kmalu po volitvah Dawes kot podpredsednik ni hotel sedeti na kabinetnih sestankih. Vzrok za spor je neobičajno dolg in kritičen nagovor zveznih senatorjev katerih po ustavi je podpredsednik ZDA častni odločilni član. Odmevnost sicer rutinskega ustavnega običaja potrjevanja mandatov kongresa je napravila začetnemu govoru Coolidgu veliko škode in predsednik je bil jezen, ker ga je zasenčil Dawesov govor.

 Poleg tega je kot odločujoči lihi preglasovalec v senatu kaj kmalu po izvolitvi postal del zgodovinske blamaže. Četudi so napovedali, da ne bodo glasovali o imenovanju pravosodnega ministra, so nato na presenečenje odsotnega Dawesa glasovali, a je bilo glasov enako na proti kot za. Še preden je Dawes prišel razrešiti glasovanje, se je eden senatorjev spremislil in Dawesov prihod je bil že prepozen in brez pomena. Poraz predsednikovega nominiranca je bil zgodovinska sramota, saj se kaj takega ni zgodilo 60 let prej. Predsednik in podpredsednik sta bila večji del skupnega vodenja drug drugemu škodljiva v drugem mandatu pa Dawes ni več bil izbran.

Kasnejše življenje[uredi | uredi kodo]

Kot ambasador Združenega kraljestva je bil učinkovit in sposoben, a je prekinil svoj staž (1929-1932) in šel nazaj v vlado po grozeči depresiji, da bi predsedoval podjetju Reconstruction Finance Corporation, ki bi preurejala gospodarstvo po idejah predsednika Herberta Hooverja. Po nekaj mesecih je odstopil po kritikah, da daje podporo podjetjem iz svojega okolja, kjer je tudi sam član uprave. Tako se v celoti posveti gospodarjenju podjetij, kjer je član uprave in v celoti opusti javne službe in se preda bančništvu za naslednjih dvajset let, ko umre leta 1951 v Evanstonu. Pokopan je v Chicaškem pokopališču. Po njemu je imenovana srednja šola, njegova rojstna hiša pa šteje za zgodovinsko znamenitost, delno tudi zaradi njegovih prednikov, ki so jo zapustili leta 1957.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Record #12348720X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ^ 3,0 3,1 SNAC
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Дауэс Чарлз Гейтс // Большая советская энциклопедия Алферов Жорес: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. ^ Gates Dawes Ancestral Lines
  6. ^ (Waller 1998:274)
  7. ^ Merchants of Death Revisited, p. 61 http://mises.org/journals/jls/19_1/19_1_4.pdf
  8. ^ New York Times.
  9. ^ New York Times.
  10. ^ 10,0 10,1 Hatfield 1997: 363
  11. ^ Hatfield 1997: 364

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(Angleščina)