Rigoberta Menchú

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rigoberta Menchú
Portret
Rojstvo 9. januar 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1] (58 let)
Laj Chimel[d][1]
Državljanstvo Flag of Guatemala.svg Gvatemala
Poklic političarka, pisateljica, avtobiografinja, borka za človekove pravice

Rigoberta Menchú Tum (Španščina: [riɣoˈβerta menˈtʃu]; gvatemalska politična aktivistka, politik, nobelovka, *9. januar 1959

Menchú je posvetila svoje življenje seznanjanju javnosti o človekovih pravicah. pravicah avtohtonih prebivalcev, pravic žensk, še posebej za čas gvatemalske državljanske vojne (1960-1996).

Prejela je Nobelovo nagrado za mir leta 1992. Je UNESCOVA ambasadorka dobre volje.

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Rigoberta Menchú se je rodila v revni družini domorodcev plemena K'iche' v bližini Laj Chimel, majhnega mesta v severno-osrednji Gvatemalski pokrajini El Quiche. Menchú je prejela izobraževanje kot študent na več katoliških internatih v obdobju državljanske vojne. Leta 1981 je bila Menchú izgnana in pobegnila v Mehiko. Našla je zatočišče v domu katoliškega škofa v Chiapasu. Leta 1995 se Menchú poroči z Gvatemalcem Angelom Canilom. Porodila je tudi sina, Mash Nahual J ' a ("Duh Vode").[2]

Aktivizem[uredi | uredi kodo]

Po zaključku šolanja se Menchú posveti aktivizmu za človekove pravice in popisovanje kršitev Gvatemalskih oboroženih sil v državljanski vojni, ki je trajala od leta 1960 do leta 1996. Njen oče Vicente Menchú je bil član gverilskega gibanja Gverilske vojske revnih in je umrl leta 1980 v času Požara španskega veleposlaništva so ga ujeli, mučili in zasliševali glede njegove vloge v organiziranju proti nepoštenimi lastniki zemljišč.

Medtem ko je v izgnanstvu v Mehiki, je še naprej organizator odpora do zatiranja v Gvatemali, bori pa se tudi za pravice plemen in skrbi za sofinanciranje opozicije gvatemalski vladi. Več deset tisoč ljudi je pobegnilo v Mehiko od leta 1982 do 1984.[3]

Leta 1982 je narekovala svoj življenjepis, ki je bil nekajkrat predmet kontroverzij in preverjanja dejstev, a vseeno gre za pomembno knjigo, katero je oblikovala venezuelska avtorica in antropologinja Elizabeth Burgos in jo imenovala Me llamo Rigoberta Menchú y así me nació la conciencia (Ime mi je Rigoberta Menchú in to je rojstvo moje vesti), ki je bil preveden v pet drugih jezikih. Knjiga je napravila veliko za prepoznavnost Menchujeve v svetu in za prepoznavanje težav v Gvatemali.

Ko se je konflikt v Gvatemali končal, se je vidno prizadevala za sodno obravnavo gvatemalske politične in vojaške oblasti. Leta 1999 je predložila kazensko ovadbo celo na špansko sodišče, saj sodni procesi, ki bi ugotavljali odgovornost za dejanja med državljansko vojno, veljajo za praktično nemogoče.[4]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Nobelovo nagrado za mir v obliki odličja je zaščitena v Museo del Templo Mayor v Mexico City.
  • Leta 1992 prejme Nobelovo nagrado za mir "v priznanje za svoje prizadevanje na področju socialne pravičnosti in etno-kulturne sprave, ki bo temeljila na spoštovanju pravic avtohtonih ljudstev."[5]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Rigoberta Menchú (1959– ) // Catholic Women Writers: A Bio-bibliographical Sourcebook Greenwood Publishing Group, 2001. — P. 241. — 424 p. — ISBN 978-0-313-31147-5
  2. ^ Irwin Abrams, The Nobel Peace Prize and the Laureates: An Illustrated Biographical History, Watson Publishing International, 2001, p. 296.
  3. ^ Refugees, United Nations High Commissioner for. "Menchú Tum, Rigoberta". UNHCR. Pridobljeno dne 14 May 2016. 
  4. ^ http://news.bbc.co.uk/2/hi/6205327.stm
  5. ^ "The Nobel Peace Prize 1992", Nobelprize.org; retrieved 24 September 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]