Hillary Clinton
Hillary Rodham Clinton | |
---|---|
![]() | |
67. Državna sekretarka ZDA | |
Na položaju 21. januar 2009 – 1. februar 2013 | |
Predsednik | Barack Obama |
Predhodnik | Condoleezza Rice |
Naslednik | John Kerry |
42. prva dama Združenih držav Amerike | |
Na položaju 20. januar 1993 – 20. januar 2001 | |
Predsednik | Bill Clinton |
Predhodnik | Barbara Bush |
Naslednik | Laura Bush |
Junior Senator, New York | |
Na položaju 3. januar, 2001 – 21. januar 2009 | |
Predhodnik | Kirsten Gillibrand |
Naslednik | Daniel Patrick Moynihan |
Osebni podatki | |
Rojstvo |
Hillary Diane Rodham 26. oktober 1947[1][2][3] (71 let) Edgewater Hospital[d][4][1][2] |
Politična stranka | Demokratska stranka |
Zakonci | Bill Clinton |
Poklic | političarka, odvetnica, diplomatka, pisateljica, avtobiografinja, univerzitetna profesorica |
Verska opredelitev | metodistka |
Podpis |
![]() |
Spletna stran | hillaryclinton.com |
Hillary Rodham Clinton, ameriška senatorka, * 26. oktober 1947, Chicago, ZDA.
Clintonova, članica demokratske stranke, je predstavnica zvezne države New York. Kot predstavnica stranke je želela kandidirati na predsedniških volitvah 2008, vendar je po strankarski kampanji junija 2008 priznala poraz in prepustila kandidaturo strankarskemu nasprotniki Baracku Obami.
Leta 2016 ji je uspelo osvojiti demokratsko nominacijo za predsednico, vendar je na volitvah izgubila proti Donaldu Trumpu.
Vsebina
Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]
Hillary Clinton, rojena Hillary Rodham, je odraščala v Park Ridgeu v zvezni državi Illinois. Kasneje je študirala na elitni šoli Wellesley College.
Poklicno življenje[uredi | uredi kodo]
Nekdanja prva dama v času mandatov predsednika Billa Clintona od leta 1993 do 2001, senatorka iz New Yorka od leta 2001 do 2009 in zunanja ministrica v prvem mandatu predsednika Obame od leta 2009 do 2013.
Med guvernerskima mandatoma svojega moža Billa Clintona 1979-1981 in 1983-1992 je bila prva dama zvezne države Arkansas. Od leta 1986 do 1992 je bila članica uprave trgovinske verige Wal-Mart. Novembra 2000 se je začela vidneje politično udejstvovati, ko je kandidirala za senatorko zvezne države New York in sedež tudi dobila.
V zunanji politiki ostro nasprotuje posredovanju ameriških sil v Iraku. Na področju notranje politike je bil najodmevnejši njen predlog reforme zdravstva.
Ob prisegi Baracka Obame za predsednika ZDA je bila z njegove strani predlagana za Državno sekretarko (zunanji minister). Senat jo je potrdil z 94 glasovi za in dvema proti.
Predsedniške volitve 2016[uredi | uredi kodo]
Hillary Clinton je aprila 2015 uradno objavila svojo kandidaturo za predsednico ZDA na listi demokratov. Če bi uspela zmagati bi postala prva ženska predsednica v zgodovini ZDA.
Clintonova je dobila strankarske volitve v 34 državah ZDA, njen protikandidat Sanders pa 23 držav. Zbrala je 2795 delegatov za strankarsko nominacijo. Za zmago je bilo potrebnih 2383 delegatov. Njen glavni protikandidat Bernie Sanders je 12. julija priznal poraz v tekmi za demokratsko predsedniško nominacijo ter uradno in javno podprl Hillary Clinton za naslednjo predsednico ZDA. [5]
Galerija[uredi | uredi kodo]
|
Osebna bibliografija[uredi | uredi kodo]
- It takes a village and other lessons children teach us. New York: Touchstone, 1996. -ISBN 0-684-82545-7
- Živa zgodba. – Ptuj: In obs medicus, 2004. – ISBN 961-6513-02-8 Izvirni naslov: »Living History«, mednarodna uspešnica
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 CLINTON, Hillary Rodham, (1947 -)
- ↑ 2,0 2,1 Biographies of the Secretaries of State: Hillary Rodham Clinton (1947–) — Office of the Historian.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Record #119082101 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ "Sanders podprl Clintonovo: "Storil bom vse, da postane predsednica"". MMC RTV. 12. julij 2016.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Hillary Clinton |
- Uradna spletna stran (v angleščini)
- Uradna stran senata ZDA (v angleščini)
- Biografija prve dame (v angleščini)