1986

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1950.  1960.  1970.  - 1980. -  1990.  2000.  2010.
Leta:	1983 · 1984 · 1985 · 1986 · 1987 · 1988 · 1989
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji.

1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo. Organizacija združenih narodov je proglasila 1986 za mednarodno leto miru.

Dogodki

Eksplozija raketoplana Challenger

• 1. januar – Španija in Portugalska postaneta članici Evropske skupnosti.
• 19. januar – v obtok pride Brain, prvi virus za osebne računalnike.
• 25. januar – uporniki pod vodstvom Yowerija Musevenija prevzamejo nadzor v Ugandi po pet let trajajoči gverilski vojni.
• 28. januar – Nasin raketoplan Challenger 73 sekund po izstrelitvi zaradi tehničnih napak razpade v ozračju, pri čemer umre vseh sedem članov posadke.
• 7. februar – predsednik Haitija Jean-Claude Duvalier zapusti državo po več let trajajočih protestih, s čimer se konča 28-letno obdobje vladavine njegove družine.
• 8. februar – Mateja Svet pribori prvo slovensko žensko zmago v svetovnem pokalu v alpskem smučanju.
• 17. februar – podpisan je Enotni evropski akt, prva večja revizija Rimske pogodbe.
• 19. februar – Sovjetska zveza izstreli v vesolje prvi modul vesoljske postaje Mir.
• 25. februar – filipinski diktator Ferdinand Marcos zapusti državo po 20 letih na oblasti in odide v izgnanstvo.
• 15. april – ameriška vojaška letala bombardirajo cilje v Libiji kot odziv na bombni napad na ameriške vojake v berlinski diskoteki nekaj dni pred tem.
• 17. – 19. april – v Ljubljani poteka 10. kongres Zveze komunistov Slovenije, na katerem je za predsednika izvoljen Milan Kučan.
• 26. april – jedrska nesreča v Černobilu (Ukrajina) zahteva 31 neposrednih žrtev, več tisoč ljudi pa je kasneje izpostavljenih prevelikemu radioaktivnemu sevanju.
• 2. maj – v kanadskem Vancouvru je odprta svetovna razstava Expo '86.
• 31. maj – 29. junij – v Mehiki poteka 13. svetovno prvenstvo v nogometu, naslov prvaka osvoji argentinska reprezentanca.
• 12. junij – južnoafriška vlada razglasi izredne razmere po vsej državi v strahu pred nemiri ob 10. obletnici vstaje v Sowetu.
• 5. – 20. julij – v Moskvi potekajo prve Igre dobre volje.
• 21. avgust – zaradi izpusta ogljikovega dioskida iz jezera Nyos v Kamerunu se zaduši okrog 1800 ljudi v okoliških naseljih.
• 7. september – Desmond Tutu postane prvi temnopolti anglikanski škof v Južni Afriki.
• 8. september – v ZDA je prvič predvajana pogovorna oddaja The Oprah Winfrey Show.
• 10. oktober – močan potres prizadene mesto San Salvador v Salvadorju in zahteva okrog 1500 življenj.
• 27. oktober – v italijanskem mestu Assisi papež Janez Pavel II. zbere predstavnike vseh svetovnih verstev k molitvi za mir, ki se razvije v svetovno gibanje Duh Assisija
• 1. november – zaradi požara v skladišču podjetja Sandoz v Švici steče več ton kemikalij v reko Ren.
• 3. november – afera Iran-Contra: libanonski časopis objavi trditev, da so ZDA skrivoma, kljub embargu, dobavljale orožje Iranu v zameno za izpust talcev.
• 28. november – komisija za svetovno in naravno dediščino pri Unescu vpiše Škocjanske jame v seznam svetovne dediščine.
• 23. december – letalo Rutan Voyager opravi prvi polet okrog sveta brez postanka.

Rojstva

Usain Bolt

• 6. januar – Alex Turner, angleški glasbenik
• 20. marec – Rok Benkovič, slovenski smučarski skakalec
• 23. marec – Andrea Dovizioso, italijanski motociklistični dirkač
• 28. marec – Lady Gaga, ameriška pevka
• 18. april – Maurice Edu, ameriški nogometaš
• 27. april – Dinara Safina, ruska tenisačica
• 6. maj – Goran Dragić, slovenski košarkar
• 16. maj – Megan Fox, ameriška igralka in fotomodel
• 2. junij – Miha Rodman, slovenski igralec
• 3. junij – Rafael Nadal, španski tenisač
• 6. julij – Luigi Di Maio, italijanski politik
• 7. avgust – Valter Birsa, slovenski nogometaš
• 21. avgust – Usain Bolt, jamajški atlet
• 15. oktober – Carlo Janka, švicarski alpski smučar
• 30. oktober – Thomas Morgenstern, avstrijski smučarski skakalec

Smrti

Olof Palme

• 7. januar – Juan Rulfo, mehiški pisatelj in fotograf (* 1917)
• 10. januar – Jaroslav Seifert, češki pisatelj in novinar, nobelovec (* 1901)
• 28. januar – Judith Resnik, ameriška inženirka in astronavtka (* 1949)
• 1. februar – Alva Myrdal, švedska sociologinja in političarka, nobelovka (* 1902)
• 11. februar – Frank Herbert, ameriški pisatelj (* 1920)
• 17. februar – Džidu Krišnamurti, indijski filozof (* 1895)
• 1. marec – Olof Palme, švedski politik (* 1927)
• 13. marec – Eugen Gerstenmaier, nemški evangličanski teolog in poslovnež (* 1906)
• 14. april – Simone de Beauvoir, francoska pisateljica, filozofinja, feministka (*1908)
• 22. april – Mircea Eliade, romunski religiolog, zgodovinar, filozof (* 1907)
• 26. april – Valerij Hodemčuk, sovjetski inženir, prva žrtev černobilske nesreče (* 1951)
• 26. april – Vladimir Šašenok, sovjetski inženir (* 1951)
• 9. maj – Tenzing Norgay, tibetanski šerpa (* 1914)
• 11. maj – Aleksander Akimov, sovjetski inženir (* 1953)
• 13. maj – Vasilij Ignatenko, sovjetski gasilec (* 1961)
• 14. maj – Leonid Toptunov, sovjetski inženir (* 1960)
• 15. maj – Theodore Harold White, ameriški pisatelj (* 1915)
• 31. maj – James Rainwater, ameriški fizik, nobelovec (* 1917)
• 31. maj – Anatolij Sitnikov, sovjetski inženir (* 1940)
• 13. junij – Benny Goodman, ameriški klarinetist (* 1909)
• 13. junij – Valerij Perevozčenko, sovjetski inženir (* 1947)
• 14. junij – Jorge Luis Borges, argentinski pisatelj, pesnik, literarni kritik in prevajalec (* 1899)
• 24. julij – Fritz Albert Lipmann, nemško-ameriški biokemik, nobelovec (* 1899)
• 21. september – Ati Soss, slovenski glasbenik in skladatelj (* 1930)
• 25. september – Nikolaj Nikolajevič Semjonov, ruski fizik in kemik, nobelovec (* 1896)
• 27. september – Cliff Burton, ameriški glasbenik (* 1962)
• 6. oktober – Aleksander Semjonovič Kronrod, ruski matematik, računalnikar in izumitelj (* 1921)
• 11. oktober – Georges Dumézil, francoski filolog in zgodovinar (* 1898)
• 22. oktober – Albert Szent-Györgyi, madžarsko-ameriški biokemik, nobelovec (* 1893)
• 23. oktober – Edward Adelbert Doisy, ameriški biokemik, nobelovec (* 1893)
• 8. november – Vjačeslav Molotov, ruski politik (* 1890)
• 29. december –
  • Harold Macmillan, britanski politik (* 1894)
  • Andrej Arsenjevič Tarkovski, ruski režiser (* 1932)

Nobelove nagrade

• Fizika – Ernst Ruska, Gerd Binnig, Heinrich Rohrer
• Kemija – Yuan T Lee, John C. Polanyi
• Fiziologija ali medicina – Stanley Cohen, Rita Levi-Montalcini
• Književnost – Wole Soyinka
• Mir – Elie Wiesel
• Ekonomija – James Buchanan mlajši