Mir (vesoljska postaja)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mir (vesoljska postaja)
Znak misije
Znak za Mir
Znak za mir
Statistika misije
Ime misije Mir
Klicno ime Mir
Izstrelitev 19. februar, 1986
21:28:23 UTC
Bajkonur, ZSSR
Vrnitev 23. marec, 2001
05:50:00 UTC
Posadka 28 posadk z daljšim bivanjem
Zasedenost 4,594 dni
V orbiti 5,511 dni
Število
orbit
89,067
Apogej 393 km
Perigej 385 km
Perioda 89.1 min
Inklinacija 51.6 st.
Prepotovana
razdalja
3,638,470,307 km
Orbitalna masa
z moduli Spektr,
Kristal itd.
124,340 kg
Konfiguracija
Mir

Vesoljska postaja Mir sodi v tretjo generacijo vesoljskih postaj, saj je bil bazni modul postaje, ki je bil izstreljen 19. februarja 1986, prvikrat opremljen s šestimi spajalnimi mesti. To je omogočilo, da je z naknadno priključitvijo astrofizikalnega modula Kvant 1 leta 1987, modula Kvant 2 z dodatno opremo leta 1989, tehnološkega modula Kristal leta 1990, modula Spekter leta 1995 in modula Priroda leta 1996 v vesolju nastala prva modularna orbitalna postaja. Novembra 1995 je ameriški vesoljski raketoplan Atlantis na postajo Mir priklopil manjši ruski spajalni modul, ki je v letih 1995 do 1998 olajšal združitve ameriških vesoljskih raketoplanov Atlantis, Endeavour in Discovery. Tako je postajo sestavljalo skupno šest večjih in en manjši modul.

Na enak način 16 držav na čelu z ZDA in Rusijo sestavlja Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).

Strmoglavljenje[uredi | uredi kodo]

Vesoljska postaja je pred strmoglavljenjem tehtala 137 ton in je človeštvu služila več kot 15 let. Strmoglavili so jo zaradi več razlogov, glavni od njih so bili okvare, pomanjkanje sredstev in nova postaja (MVP).

Potek strmoglavljenja[uredi | uredi kodo]

  1. Vesoljska postaja z maso 137 ton je vstopila v gostejše plasti Zemljinega ozračja, zaradi česar je na zunanjosti postaje zagorela izolacijska prevleka.
  2. Kmalu zatem sta vročina in ogenj od postaje odtrgala in uničila sončne celice, stolp Sofora ter druge manj vzdržljive dele Mira.
  3. Na višini pod 100 km je postaja začela razpadati na večje dele. Najprej so se od baznega modula odtrgali ostali moduli, ki so nato nadaljevali pot proti morju. V Tihi ocean naj bi padlo okrog tisoč kosov s skupno maso nekaj ton.

Zunanje povezave:[uredi | uredi kodo]